Naš slovenski letalski jezik

Moderator: Pavel Magister

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Ne Avg 17, 2014 10:28 am

SLOVENSKI IZUM : KRMARJENJE S KONTROLNIMI POVRŠINAMI
----------------------------------------------------------------------------------------------

Vsaj dve leti je že mimo odkar se trudim odkriti, zakaj je beseda produkt postala tako modna in zakaj je tako široko uporabna, da jo uporabljajo slaščičarji, čistilci straniščnih školjk, načrtovalci proračuna države in še množica drugih uspešnežev. Tudi naši dragi Adrijaši so zaradi nove
dodane vrednosti svojim storitvam spremenili ime v produkte in uspeh je tolikšen, da si je ekonomist Maks izpulil še preostalih pet las v ihti, ker
se te prodajne finte ni spomnil on.

Mučenja s produkti imate zagotovo že dovolj, omenjam ga zato, ker sem se nanj spomnil med listanjem po Adrijinem In Flight Magazinu,
avg., sept. 2014, https://www.adria.si/assets/In-Flight-M ... ep-WEB.pdf iščoč sveži blesk štirih zlatih črt.
Svetujem vam, da zlati članek preberete kar sami, tukaj vam bom raje opozoril na članek,
**Vse, kar vas zanima o letalstvu, MOTOR V2500 in AIRBUS A 320** , stran 14, ki me je pritegnil med iskanjem zlata.
Vzrok za tukajšnje opozorilo je najdba v stavku desnega stolpca zgoraj.

"....Na letalu A320 so prvič v zgodovini civilnega letalstva uporabili sistem za UPRAVLJANJE letala 'fly by wire', kjer pilot nima več neposrednega
stika s KONTROLNIMI površinami, ampak z letalom upravljajo računalniki..........." piše v reviji.
Z velikimi črkami izpisani besedi sta moj poudarek.

Kje in kaj na letalu so tiste nadzorne ali kontrolne površine, ki jih z nadzorno ročico preko nadzornih kablov nadzoruje pilot (ali je še pilot ?) in
s tem uspešno nadzoruje let letala, sem sredi leta 2012 pisno vprašal 7 pomembnih visokih institucij.
Pol institucij se je skrilo v umetno spuščeno zaveso megle, na odgovor druge polovice pa še vedno razumevajoče čakam, saj natanko vem, da je
pot z vrhov institucij do moje dolinske kmetije včasih docela neprehodna.

Meni znani kapitan A320 mi je zagotovil (njemu 100%-no zaupam), da ima ta ptič za krmarjenje le krmilne površine. vendar mi na nadalnja
vprašanja ni želel odgovarjati.

Zato, ker mi je naša draga Adrija zaradi razumljivih in že starih vzrokov veliko bližja kot tistih 7 nedosegljivih institucij in ker je bil novi pojav
teh nadzornih površin odkrit v njenim potnikom namenjeni reviji jo sprašujem, katera letala, ki se jih upravlja s sistemom "fly by Wire", imajo krmilne in katera kontrolne površine ; podatek je pomemben za popravljanje zmede, seveda.?

Priznam, jezik je živa stvar in se nenehno razvija ter bogati, toda ko se v letalščino začne dodajati še štirioglate kroge, se spodobi takšne posodobitve poimenovati kar z lastnimi imeni.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Ne Mar 29, 2015 5:36 pm

LETALSKO BESEDJE v otroški dobi
---------------------------------------------------

Pregovor "kar se Janezek nauči, to Janezek zna" se seveda razloži le tako, da če se Janezek v otroštvu nauči nekaj slabega, se ga bo na pravo pot usmerilo težje, kot bi se
ga sicer; neko število takšnih Janezkov pa vztraja pri naučenem še po koncu odraščanja ali pa kar za vedno. Seveda sem med pisanjem tega stavka imel v mislih slovensko
letalsko besedje, saj se v tukajšnji jezikovni temi pogovarjamo pretežno le o njem in zato razprave o n.pr. poletanju zrakoplovov v bočnem vetru prepuščamo
inštruktorjem (učiteljem) letenja ter s strani državnih organov pooblaščenim ikzaminerjem (pooblaščenim izpraševalcem) .

Današnji zapis je kratka omemba nekega početja in dogodkov, v katerih se naši najmlajši seznanjajo z letalskim besedjem.

Na spletišču Opensoaring je bilo 11.febr.2015 objavljeno sporočilo http://www.opensoaring.com/Novice/novice_15.html#modeli v kateremu je Milan Korbar bralcem OS
priporočil Dnevnikov članek z naslovom >S frčanjem po zraku do tehničnih spretnosti<, ki je bil objavljen na strani
https://www.dnevnik.si/1042705972/lokal ... spretnosti . V njem je meni neznani pisec Žiga Brdnik opisoval tekmovanje prvih
malih papirnatih letalc, s katerimi se šolska mladež začenja seznanjati s prvinami letalske tehnike.
Vsakič, ko kaj takega vidim in preberem se razveselim, saj se hkrati spomnim na svoje motoviljenje okrog nekaj let starejših članov modelarskega krožka v Šentvidu, ki so
kmalu zatem "presedli" na prava letala : to so bili Vane Boltar, Ciril Križnar, Lojze Šteblaj in Vasko Pirc..

Tokrat je bilo moje veselje še večje, saj sem že v prvem stavku pod naslovom "...Revija Tim je v soboto (op.P.M.:v soboto, 7.2.2015) v Ljubljani organizirala tekmovanje
s papirnatimi letalniki in modeli drsalnikov, edino tovrstno pri nas..." prebral besedo letalniki , besedo, katere uveljavitev hočejo zato ker ni angleška ustaviti mnogi,
katerih imena danes tukaj ne bom našteval.
Veselje se je kmalu skalilo, saj sem kmalu zatem že prebral "...Desetletni Julijan Vetsch je svoje PLOVILO zabrisal kar 27 metrov in zadel enega od tekmovalcev na drugi
strani telovadnice, ki se je ogreval za tekmo z modeli drsnih PLOVIL ..in še tri vrstice zatem "..je imel pripravljen seveda drugi model z boljšimi sposobnostmi LEBDENJA...".

Ko bi pisec članka Žiga Brdnik obiskoval spletišče http://www.opensoaring.com/ bi tam gotovo že spoznal, da se po zraku leti in pluje po vodi in zaradi tega logičnega
pravila večina pravih letalcev zračnih plovil ne pozna; pravtako jih ne pozna naš SSKJ. Pravtako bi na temu spletišču še prebral, da krila letala niso okrogel predmet, zato ne
moremo meriti njihovega premera temveč njihovo dolžino, ki jo imenujemo razpon ali razpetina krila. Kaj pa beseda beseda lebdenje ?. V zadnjih tednih sem spoznal, da ne
le učeča se mladež, temveč tudi novinarji pravega pomena te besede ne poznajo. Povsem napačna raba je bila pred kratkim najdena v članku nekega resnega spletišča, v neprimerni besedni zvezi je bila izrečena ob poročanju na tv, pravtako pa njenega pomena ne pozna pisec članka z gornje povezave. Zaradi vseh teh bom za večjo
natančnost razlage uporabil kar naš SSKJ

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name ... bdeti&hs=1
lebdéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. biti, mirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi: ,

Že prva vrstica razlage gesla v SSKJ nam posredno razloži, da lebdijo lahko le toplozračni in plinski baloni, cepelini ter še drugi njim podobni zrakoplovi, ki so sposobni v
mirnem ozračju ne neki želeni višini mirovati, torej lebdeti ; to so letalne naprave, imenovane tudi aerostati, ki - kakor rečemo - letijo po Arhimedovem zakonu.
Od ostalih letalnikov, ki so sposobni lebdenja poznamo še rotokrilce, letalne naprave z vrtečimi se krili, to so helikopterji in v zadnjem času vsak dan omenjani brezpilotni
letalniki - rotokrilci, od katerih imajo nekateri kar štiri ali še več vodoravno vrtečih se rotorjev.

SSKJ nam je pomagal spoznati, da letalca ali drsalci, s katerimi so se rosno mladi tekmovalci pomerili v dolžini in času leta ter natančnem pristajanju, lebdenja niso sposobna
in če bo pisec Žiga okril Opensoaring z njegovo jezikovno temo, bo tam najdeno znanje v svojih pisanjih zagotovo koristno uporabil.

Kot osnutek med čakanjem na popravke ter objavo je ta zapis že dobil možnost za nadaljevanje pisanja.

Na spletišču MMC je bil 25.3.2015 objavljen video http://www.rtvslo.si/otroski/avacc/medi ... televizija z naslovom >Letijo, letijo, letalci in
aviončki<, v katerem nam g. Jože Čuden razloži, kaj se je dogajalo na že šestem TIM-ovem tekmovanju s papirnatimi letalci in modeli drsalcev.

Ogled tega videa svetujem zato, ker je bila v njem pripoved tako otrok tekmovalcev, kot tudi vodje tekmovanja J.Čudna in ostalih sogovorcev besedno čista, brez
pametovanja o lebdenju in zračnih plovilih. Sklepam, da bodo J.Čuden in mentorji rosno mladih letalcev že poskrbeli, da bo tudi beseda aviončki izginila v pozabo, saj je
beseda letalce za tak papirnat ali balza leteči izdelek več kot primerna : letenje je vedno le letenje, najsibo ptičje, z malimi letalci ali z velikim Airbusom A -380, takšnim,
kot ga pilotira naš rojak Vugi.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » So Maj 16, 2015 7:41 pm

SKUPNO KROŽENJE ORLOV IN PLOVIL
-----------------------------------------------------------

Med brskanjem po spletišču delo.si, mi je pogled obstal na sličici in naslovu članka iz Delove tiskane izdaje Polet : Viseč pod kupolo, sedeč na leteči preprogi
http://www.polet.si/zgodba-z-nasmehom/v ... i-preprogi Ko sta se po kliku in odprtju strani s člankom prikazali še imeni piscev, od katerih poznam
Markeša Janeza - domnevam, da je to Delov Janez Markeš - se je začeto zanimanje spremenilo kar v branje, saj je najin prvi stik ob koncu leta 96 pravtako povzročil neki
njegov članek z letalsko vsebino.

Branje zanimivega članka z gornje povezave seveda priporočam tudi vsem bralcem Opensoaringa, piscu članka Janezu Markešu, ki me je najbrž že pozabil, pa v nadaljevanju
namenjam še nekaj svojih misli in pripomb.

Čeprav me je pred tremi leti dvakrat obiskal sam predsednik Zveze za prosto letenje, mi je jadralno padalstvo dokaj neznana zvrst letenja in hkrati priznam : tega letalnika
doslej še nisem videl bližje kot ~ 100 m. Videl sem jih pristajati na severozahodnem kotu leškega letališča in včasih na tv, večkrat pa v spletnih člankih bral o njihovih
"strmoglavljanjih" in reševanju z drevja ali drugih težko dostopnih in nevarnih krajev.

Vendar naj k priznanju o neznanju dodam še neko posebnost : nekajkrat sem že sam, nekajkrat pa s katerim od letalskih znancev razmišljal, da poimenovanje te letalne
naprave ne ustreza namenom njegove uporabe, kot tudi ne zakonom fizike, na katerih temelji njeno premikanje (gibanje) v zraku.

Prava padala, takšna ki idejno izvirajo že iz časov Da Vincija, se v današnjih časih uporabljajo le pri odmetavanju tovora iz letal ali v reševalne namene, saj tudi t.i.
"klasični padalci" uporabljajo padala, ki se povsem razlikujejo od tistega, s katerim sem sredi 50-tih let padel iz Junkersa in PO-2 na travo nekdanjega ljubljanskega travnika.

Ali bodo jadralni padalci še v naslednjih desetletjih uporabljali to svoje sedanje poimenovanje bo seveda njihova odločitev, vendar me je razlaga v podnaslovu članka
"....je treba znanje o njem pridobiti po intelektualni poti, z razumom."...." opogumila, da tukaj opišem svoj prvi spotik v članku, spotik ob prvi del krepko tiskanega naslova
"...Viseč pod kupolo, sedeč...".

Tako, kot sem že povedal Igorju Erženu, je nosilni del jadralnega padala – po moji splošni letalski veščini - nič drugega kot leteče krilo, zaradi česar jaz v naslovu tega članka
besede kupola zagotovo ne bi uporabil. Ne le spomin na kupolasto obliko tkanine, ki je zavirala moje padanje proti tlom, tudi naš SSKJ tako pravi :
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name ... upola&hs=1
1 - kúpola -e ž (ȗ) 1. streha, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko polkrogle .......in še
18 - padálo -a s (á) naprava iz tkanine za zmanjšanje hitrosti zlasti pri skakanju, spuščanju iz letala:
.......................padalo z avtomatičnim odpiranjem; kupola padala zgornji del padala iz tkanine ♪

Takšen naslov " Viseč pod krilom padala, sedeč na leteči preprogi " bi pravtako združil moderno tehniško sedanjost s pravljičnostjo letenja v Aladinovih časih, zagotovo pa bi
bila z njim zadovoljna tako duh Antona Oistra kot mati Aerodinamika. Pravtako bi bil razumljiv tudi za bralce Delove edicije Polet, saj so tudi oni že vsaj na tv videvali, da
piloti teh letalnikov ne visijo pod nekakšno okroglo kupolo, temveč pod povsem drugače oblikovano nosilno tkanino.

Pravi vzrok za nastanek tega zapisa ni nerodno uporabljena beseda kupola, temveč dvojna napaka v besedilu "..., spoznavanja fizikalnih zakonitosti plovila, ..."
poglavja "Kako se vrteti z orli".
= Prvi del napake je očitno neskladje s čustveno razlago…..
".....Aktivni in z dušo predani jadralni piloti bodo prav vsakemu, ki bi si želel v termičnem stebru vrteti se z orli (to je zelo zanimiva izkušnja), položili na srce, naj začne
čisto na začetku in ne drugače, kakor tako, da si izbere dobro šolo...."
….v naslednjem odstavku tega poglavja, saj so orli leteča bitja, in hkratno kroženje plovnih in letečih "naprav" v istem vzgorniku je popoln nesmisel, ki ga niti pisci znanstvene
fantastike še niso odkrili.
Kot začetniki jadralci smo pogosto vrteli med Golovcem in železnico in z začudenjem (in ponosom) opazovali ptiče, ki so nas spremljali od odpetja navzgor do preko 1000 m
višine. Pod nami je bila sicer reka Ljubljanica, vendar so bili ti ptiči leteča in ne plovna bitja. Nad stikom dolin Lepene in Trente sem tudi jaz spoznal druženje z orli ; tudi tu
spodaj je bila reka, vendar so orli, ko so se naveličali moje družbe, pristali gori nekje na skalah in ne spodaj na vodi Soči.
Po stavku sklepajoč, je pisec Janez z besedo plovilo najbrž poimenoval neko letalno napravo, morda celo jadralno padalo, zato moram za uveljavitev svojega mnenja spet
poseči po običajnih dokazovalnih sredstvih
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name ... ovilo&hs=1
plovílo -a s (í) 1. vodno vozilo: plovilo je nasedlo; privezovati plovila; nosilnost plovila; jadrnica, parnik in druga plovila...../

Prepričan sem, da nekdanji tečajnik Janez, med svojim šolanjem v prejšnjemu stoletju na leškemu letališču, letala Blanik ni nikoli poimenoval plovilo, saj so ga zagotovo poučili,
po katerem vzoru so tudi ljudje postali letalci in čigava »krilca« so njihov simbol. Gorenjska jezera so obstajala že pred tisočletji, vendar kljub svoji lepoti niso nikoli vplivala na
pred sto leti nastajajoče letalsko besedje.
Zakaj skuša nekdanji tečajnik Janez po ~ 30-tih letih spreminjati slovensko letalsko besedje nam bo najbrž razložil kar on sam.
Pisec slovarja Letalski razlagalni slovar, 2009, je na Gorenjskem verjetno prodal dovolj teh slovarjev, zato me uporaba besede plovilo še posebno preseneča ; v njej ni ne
navadnih in ne zračnih plovil.

= Drugi del napake je omemba spoznavanja fizikalnih zakonitosti v zvezi z letalnimi napravami ali letalniki. Pri srečanju z letalnimi napravami spoznavamo njihove tehniške
lastnosti, varnostne faktorje, letalne lastnosti, njihovo zgradbo, način uporabe in vzdrževanja. Letalna naprava letalnih zakonitosti nima, vsekakor pa je treba poudariti, da je
grajena po aerodinamskih, trdnostnih in še drugih zakonitostih , ki so sestavni del fizike.
Jaz bi stavek napisal takole : »….spoznavanja aerodinamike in splošne mehanike letenja ,…..«

Naj mi bo oproščeno, če kot nepoznavalec jadralnega padalstva dodam še eno misel.
Janez pravi : »…ga razgrnemo in z njim vzletimo. Pravzaprav poletimo, kajti jadralno padalo ni namenjeno le vzletu in pristanku, temveč tudi (če ne prvenstveno) jadranju,
ki ob ugodnih vetrovnih in vremenskih razmerah lahko traja tudi več ur…..«.
Janez, svetujem ti, da ponovno premisliš napisano trditev. Spomni se Blanika s katerim si vzletel in si med šolanjem po šestih minutah pristal. Zakaj? Ne zato, ker bi bil
Blanik izdelan le za vzlete in pristanke temveč zato, ker je za teboj na let čakala še vrsta letenja željnih tečajnikov ; tudi Blanik v za jadranje ugodnem vremenu (spomni se
na reklo : ko jadrajo tudi hangarska vrata) brez težav ostane v zraku od jutra do večera.
Če pa misliš, da je vrednost besede poleteti večja od vzleteti – lepo prosim- razloži, saj boš s tem naredil uslugo ne le vsem letalcem, temveč boš v pomoč tudi slovenski
»pravopisarki št.1«, ki prav v teh tednih razmišlja o razliki med besedami let in polet.
Letalski razlagalni slovar, 2009, besede poleteti nima vpisane.

Nisem jezikoslovec ali lektor, vendar bi te - za vzorec - vseeno rad še spomnil, da beseda »…tehničarske…« ni ne gorenjska in ne slovenska ; kot strojniku mi moraš verjeti.
Pravtako nisem tekstilec, vendar menim, da »…posebno obdelana površinska tkanina…« najbrž ne obstaja, verjetno je to površinsko obdelana tkanina. Tako kot pri letalih,
se zahteva natančnost izdelave tudi pri jadralnih padalih ; bo držalo ?

pozdrav, Pavel Magister
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Če Maj 21, 2015 10:41 am

Kdo LETALCEM kroji njihovo BESEDJE ?
-----------------------------------------------
Omemba orlov kot znaka letalcev v zadnjemu zapisu in sveža najdba sto let starega letalskega znaka sta me opomnili, da mi v predalu Osnutki že dlje časa tiči beležka članka,
ki bi moral biti že zdavnaj končan in objavljen. Morda mi bo to uspelo danes ?

Na spletni članek slovenske izdaje revije Na-Ge http://www.nationalgeographic.si/index. ... 30&arhiv=1 sem vas opozoril že pred dvema letoma. Poskusite
se spomniti mojega vprašanja: " Kaj je v članku tako očitno narobe, da se vidi celo iz 1500 m visoko letečega letala ? " Odgovoril seveda ni nihče, kot tudi, nihče razen mene
se ne spotika ob sodobno vodenje letala : primeš za nadzorno ročico in pozabiš na vodenje (pilotiranje), saj letalo le nadzoruješ. Članek je po odkritju in tel.pogovoru z
odgovorno urednico Na-Ge Slovenija še dolgo zatem beroči javnosti razglašal, da so vzgon, pogon in NADZOR že dovolj za uspešen let neke letalne naprave.

V začetku letošnjega leta sem odkril dvoje : "nadzorni" članek je umaknjen v arhiv in kot drugo, v arhivu se mi je prikazal še en članek
http://www.nationalgeographic.si/index. ... aze&id=106 , v katerem Na-Ge pravtako neodgovorno* spreminja slovensko besedje. V njem se s tako zoološki kot
tudi letalski stroki nasprotujočim besedjem omenja ptiče albatrose.
Le-ti so znali jadrati že zdavno pred ljudmi, toda ker ne znajo uporabljati človeških elektronskih naprav ne morejo gospej odgovorni urednici revije
National Geografic Slovenija http://www.nationalgeographic.si/ ugovarjati za nenavadno besedno ponižanje v njeni reviji..
Tam namreč piše :
"...Albatros je največje živo ZRAČNO PLOVILO. Albatros so kosti, peresa, mišice in veter. krila te ptice so orjaški lok, veter pa njegova tetiva , ki albatrosa požene kot
puščico po nebu...." .
Pustimo veter in tetivo tam kjer sta in gospej očitajmo le poimenovanje ptiča albatrosa z besedno zvezo zračno plovilo.
Albatros stotine kilometrov preleti, resda zelo nizko nad valovi, vendar to potovanje poteka v zraku in ne po vodi. Neposredna bližina vode med njegovim letom še ni zadosten
pogoj, da se njegov let preimenuje v plutje, letalec albatros pa v plovilo. Narobe svet, se je nekoč reklo takšnim nesmislom.

Zato, ker me je nekoč preživljala tehnika, me bo morda kdo opomnil z znanim stihom o kopitarjevih čevljih. V izogib tej možnosti bom semkaj prepisal še mnenje gospoda,
ki je pristojen za razsojanje med ribami in ptiči. Na moje vprašanje mi je odgovoril :

Spoštovani gospod Magister,
..............."....Med ornitologi še vedno velja, da so albatrosi, orli, jastrebi … jadralci. Letu albatrosov rečemo tudi dinamično jadranje, letu ujed pa termično jadranje,
lahko v kombinaciji z drsenjem. Slednjemu sicer raje pravim drsni ali drseči let, da ga ločimo od drsenja po podlagi, a to so že podrobnosti.
Albatrosu bi lahko rekli PLOVILO le takrat, ko pristane na vodi in odpljuje s pomočjo svojih s plavalno kožico opremljenih nog, podobno kot raca ali galeb.
Želim vam še veliko uspeha pri prizadevanjih za jasnejšo in jezikovno ustreznejšo strokovno terminologijo......". 9.3. in 18.5.2015, 2015. ............P.

Čeprav je članek Na-Ge skrit globoko v arhivu je vseeno zlahka dosegljiv, saj se tistemu brskalcu, ki v iskalno vrstico vpiše besedo *albatros ptica* takoj odpre vrsta naslovov,
med katerimi je sporni Na-Ge Slovenija takoj prepoznaven, saj je kar na drugem mestu in iskalca že pod modrim naslovom s spornim plovnim stavkom spodbuja k branju..
Kaj meni o vsem tem sedanji član uredniškega odbora http://www.nationalgeographic.si/index.php?i=43 ,odgovoren za področje ornitologije, bi pa tudi rad prebral.

Izkušnje so me izučile, da se takšen jezikovni modernizem - podprt z izgovorom o razvoju in bogatenju jezika, ali celo s pogostim reklom "temu tako rečejo Angleži" -
lahko zelo kmalu ponovi; zato naj današnje pisanje ne bo odveč.

Spoštujte ptiče jadralce, saj vam poleg variometra tudi oni pogosto pokažejo področje vzgornika. Zato zavračajte tisto njih opisujoče besedje, ki se izumlja mimo
pristojnih ustanov : Na-Ge Slovenia za spreminjanje ustaljenega slovenskega besedja zagotovo ni pristojna.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Pe Maj 29, 2015 9:04 am

Kdo LETALCEM ohranja njihovo BESEDJE ?
---------------------------------------------------------------
Priporočilo za ogled videa iz arhiva spletišča rtvslo.si

Tisti slovenski jadralci, ki so vsaj enkrat imeli priliko skupaj vrteti s pticami jadralci zagotovo razumejo zakaj pogosto omenjam naše vzornike : od tistih, po katerih se je
zgledoval grški Ikaros do teh, ki nas obletavajo v današnjih dneh.
Kako z njimi prijateljuje dr. Zlatko Golob, nam je 4.aprila letos v oddaji Oživalih in ljudeh, naša RTVS predstavila že drugič. Tokrat nam je opisoval izjemnega LETALCA
andskega kondorja in njegova LETALNA peresa. Kdor tega ni videl, naj odpre povezavo ; kondor je od 12:34 do 16:10.
http://www.rtvslo.si/zivalskiotok/novic ... ogo/362229 Besedi, izpisani z velikimi črkami, sta poudarjeni zaradi
njune jezikovne pomembnosti.

Priporočilo za branje člankov iz arhiva spletišča rtvslo.si

V teh (dolgih) člankih nam pisec Rok Omahen predstavi letalce, ki so se bojevali na jugozahodni meji takratnega Avstro-Ogrskega cesarstva. Mladi zgodovinar Omahen je
bil zaradi pravilne rabe letalskega besedja v svojih delih omenjen v naši jezikovni temi že pred letom dni .
Članke priporočam : prvenstveno zaradi ločitve pojmov letalo - zrakoplov, zaradi zgodovinskih zanimivosti in zaradi doslej še ne videnih slik predmetov in objektov. Za
predstavitev te ločitve bom semkaj prenesel nekaj za ta namen primernih stavkov.

# Članek z naslovom * Avstro - Ogrski letalski asi : poročnik bojne ladje Gustav Klasing*
http://www.rtvslo.si/kultura/razglednic ... ing/363533

"....ZRAKOPLOV Città di Ferrara je sodeloval pri začetnih bojih proti Avstro-Ogrski na tem območju. Že 24. maja so ga okoli pete ure zjutraj opazili nad Puljem.
"Dobrodošlico" so mu izrekli topovi tamkajšnjih ladij - SMS Habsburg, SMS Arpad in SMS Tegetthoff, ki pa niso uspeli zaustaviti sovražnega PLOVILA. Po vzletu avstrijskih
vodnih LETAL se je ZRAKOPLOV hitro umaknil proti Italiji, avstrijska LETALA pa zaradi pomanjkanja goriva niso nadaljevala zasledovanja....."
- Tu spoznamo dva pojma : ZRAKOPLOV in LETALO ; Gustav Klasing pilotira oboroženo vodno letalo (hidroplan) Lohner L46

# Članek z naslovom *Tragičen konec Avstro - Ogrskega letalskega asa Gustava Klasinga*
http://www.rtvslo.si/kultura/razglednic ... nga/364157

"...Medtem so enote s Krka poveljstvu poročale o preletu sovražnega ZRAKOPLOVA nad Kvarnerjem. Poveljstvo v Pulju je nemudoma poslalo prestrezno LETALO....."
"....Uradno razglasilo. Naše mornariško LETALO L 48 (vodja linijski ladijski poročnik Classing, opazovalec pomorski kadet von Fritsch) je danes zjutraj ob 6. južnozapadno
od Lošinja z obstreljevanjem zažgalo in uničilo sovražni ZRAKOPLOV `Citta di Ferrara´, ko se je vračal iz Reke.....".
"...Italijanska zračna flotilja je podrejena `instrukciji za zrakoplovstvo´ s poveljništvom in upravo v Rimu. Ta obsega razen jako obsežnega parka za priklopne in proste
ZRAKOPLOVE oddelek za LETALA , ki so precej enako razdeljena na armado in mornarico....."
- Čeprav je italijanska institucija imenovana kot zrakoplovna, se je posamezne vrste letalnih naprav že imenovalo različno ; kot ZRAKOPLOVI in kot LETALA.

# Članek z naslovom * Avstro-ogrski letalski asi : poročnik bojne ladje Gustav Klasing.*
http://www.rtvslo.si/kultura/razglednic ... ing/363533
V besedilu se razlikuje zrakoplove in letala, so pa ob članku zanimivi posnetki letal in opreme.

# Članek z naslovom : *Tržaški orel iz velike vojne : Gottfried von Banfield*
http://www.rtvslo.si/kultura/razglednic ... eld/364680

"...Parniku je prišel naproti na vojaškem hidroplanu eden najboljših pilotov avstrijske mornarice fregatni poročnik Banfield v spremstvu še enega častnika. Ne daleč od
parnika je napravil Banfield OSTER OBRAT pri tem pa JE IZGUBIL RAVNOTEŽJE IN PADEL ………..Banfield se je težko poškodoval. Zlomil si je med drugim desno nogo.
Ponesrečenca je rešil bližnji torpedni čoln. ....."
"....Gottfried Banfield je pri enem izmed manevrov prišel preostro v zavoj in IZGUBIL NADZOR NAD LETALOM, ki je PADALO proti morju. Vsi pilotovi poskusi, da bi
poravnal letalo in se rešil, so bili neuspešni. Letalo JE STRMOGLAVILO V MORJE. ......Ladje, ki so sodelovale pri manevrih, so nemudoma odplule na mesto, kjer je letalo
strmoglavilo v morje. K sreči so bile blizu, tako da se letalo kljub poškodbam ni potopilo, saj bi to skoraj zagotovo pomenilo smrt za pilota. Gottfried Banfield je preživel
nesrečo, vseeno pa si je težko poškodoval nogo....."
Prvi odstavek je prepis citata iz takratnega časopisa. Takratno besedje je smiselno povsem pravilno, vendar ga je pisec nekje v nadaljem besedilu članka – drugi odstavek -
brez potrebe in napačno »prevedel« v današnjo (napačno) rabo : izguba vzgona je spremenjena v izgubo nadzora in v drugo uporabljeni padec brž spremenjen v
nepogrešljivo strmoglavljenje. Zato, ker je v teh dolgih člankih to edini najdeni primer takšne vrste, je vzrok za takšno besedje tega odstavka dokaj nerazumljiv. Menim,
da razen tega spodrsljaja, vse ostalo letalsko besedje članka v današnji poplavi »samovoljnih izumov« raznih, tudi uradnih poimenovanj, lahko ocenimo kot pohvale vredno.

# Članek z naslovom : *Tržaški orel postane baron*.
http://www.rtvslo.si/kultura/razglednic ... ron/365252

»….Do sredine leta 1917 je bil Gottfried Banfield že zelo spoštovan poveljnik pomorskega oporišča in izvrsten pilot vodnih LETAL. Imel je že devet potrjenih zmag nad
sovražnimi LETALI in ZRAKOPLOVI ter sedem nepotrjenih zmag…..«.
Pozoren bralec teh člankov bo opazil, kako se v citiranih časopisnih člankih od prvih dni vojne tja do njenega konca spreminja njihovo besedje: Besedna zveza *zračno
brodovje* in občasno uporabljena beseda plutje (letal) pri prvih opisih bojev sčasoma izginejo in se piše le o letalih, letalcih in letenju.

Za konec še nekaj o letalskih znakih.
V zadnjem zapisu (21.5.2015) o naših vzornikih ptičih, je omenjen letalski znak, ki je najbrž tudi že, ali pa bo v kratkem praznoval stoletnico nastanka. Zato, ker v
takšnih znakih odseva nekaj pomembnih letalskih poimenovanj, se je »ekipa OS« odločila, da bodo znaki stoletja slovenskega letalstva in s tem stoletja slovenskega
letalskega besedja predstavljeni posebej.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Če Jun 04, 2015 4:37 pm

Kdo LETALCEM ohranja njihovo BESEDJE ? - nadaljevanje 5. junij 2015 ; 131A
--------------------------------------------------------------------

Na spletišču MMC-rtvslo.si je bila v skupini tistih piscev, ki ločijo zrakoplove od letal, odkrita nova oseba. Pod člankom
http://www.rtvslo.si/kultura/film/let-n ... cne/366597 z naslovom *Let nad bojnimi polji in Kino Otok se lahko začne* se je podpisala
s kraticama M.K.

Čeprav vsebina članka predstavlja začetek in program letošnjega izolskega filmskega festivala, se uvodni del članka dotika letalske zgodovine in slovenskega letalskega
besedja, zato je (bo) za letalce ta del članka zagotovo zanimiv.

Začetna zanimivost članka je beseda LET. Ko takoj v nadaljevanju preberemo, da se v njem opisuje krajevno, časovno omejeno letenje
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name ... polet&hs=1 ugotovimo, da bi se moral naslov članka namesto z besedo let - če bi hoteli zadostiti zahtevi
Slovarja slovenskega knjižnega jezika - začeti z besedo polet.
Vendar ko poskušamo naslov izgovoriti z besedo polet , se nam izgovorjava malce zatakne, medtem ko se po besedi let tega zatika ob nadaljevanju povedi ne občuti.
Najbrž je takšen zatik na začetku pisanja zaznala tudi pišoča oseba, zato je brž odpihnila tisti nevšečni in nepotrebni PO in pisanje je takoj gladko steklo.
Ko poskušam odkriti v spominu, katero od teh dveh besed sem v nekaj desetletjih gibanja po letalskih travnikih uporabljal lahko zatrdim, da je bila beseda polet prav na
repu nabora s korenom let tvorjenih besed, najbrž pa je v zadnjem desetletju nisem uporabil nikoli. V forumski jezikovni temi Naš slovenski letalski jezik preberite vse
moje prispevke od avg. 2010 tja do danes, enako vse moje e-pošte od leta 2008 in prepričali se boste, da o letenju pišem, vendar pri tem besede polet nikoli ne uporabim.
Zaradi vsega tega me zanima, kdo je bil tisti strokovnjak, pridružen ustvarjalcem SSKJ, ki še ni nikoli slišal za izrek "še nobeden ni gor' ostal" (tudi vesoljske letalnike
pritegne katera od neznanih zvezdic) , ki je poleg besede let v slavni slovar vpisal še krajevno in časovno omejeni let - imenovan polet.

Takoj pod naslovom že najdemo naslednjo besedno redkost. "....čudovit filmski PRELET nad bojnimi polji...". Razveselimo se jo lahko zato, ker bi današnja manj
razmišljajoča večina piscev tukaj brez oklevanja napisala "...filmski polet nad bojnimi polji...."
Enako bi se zgodilo s stavkom v besedilu spodaj "...septembrom 1919 posnel MED LETENJEM NAD zahodnim bojiščem ...." ; večina njih bi tudi tu napisala
"...posnel med poletom nad zahodnim bojiščem..."

Kot pravi biser tega letalskega dela članka , kot tisto, kar je sprožilo začetek današnjega pisanja, je prvi stavek odstavka, spremljanega pod taktirko (ne džezista ,
temveč) pisca M.K. : ".....V nasprotju z LETALOM omogoča počasni let ZRAKOPLOVA umirjen in osredotočen pogled na celoten kader...."

Spoznamo : oseba M.K. ve, da zrakoplov ni letalo in da letalo ne more biti zrakoplov.

Ta dokumentarni film je bil na TVS predvajan že lansko leto. Prevajalec filma iz francoščine, kot pisec podnapisov se je pokazal v drugačni, svetlejši luči, kot nam sveti
iz nedotakljivega zakona ZLet. Pohvaljen je bil že v naši forumski jezikovni temi 14.julija 2014 v prispevku z naslovom *ZRAKOPLOVI včeraj in danes, nadaljevanje*.

Seveda posebno priznanje zasluži tudi pisec letošnjega članka, še posebej zato, ker mora razliko med letalom in zrakoplovom slovenski javnosti prikazovati pisec neke druge
izobrazbe, namesto da bi bila to ena od pomembnih nalog slovenskih letalskih strokovnjakov in jezikoslovcev ISJ.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Pe Avg 07, 2015 7:29 pm

P O L E T A N J E
--------------------

30. julija 2010 je bil v temi WGC Szeged na forumu spletišča http://www.opensoaring.com/ objavljen prvi prispevek v katerem sem se prvič na temu spletu spotaknil ob
neko jezikovno cvetko. Spotik je povzročil moje 5.avgusta zastavljeno vprašanje :
>>Pri nas mu pravimo "poletanje". Kako se pa vzletu reče po madžarsko ?<<
Odgovor >>Ata Google pravi felszáll<< , ki je sledil še istega dne je bil resda pravilen, vendar pisec ni prepoznal pravega namena tega vprašanja.
Letalec Miha Kos je bil prvi, ki je prepoznal namen prvega vprašanja ; 5.avgusta 2010 je napisal :
>>Vse kaže, da bi bilo tu koristno drobno posredovanje:
Pavle M. vas je utemeljno poskušal opozoriti, da bi bilo v vaših prispevkih namesto srbo-hrvaškega izrazoslovja (poletanje, šlep, jadrilica, itd.itd.) bolj utemeljeno uporabljati madžarščino - saj vendar prvenstvo poteka na Madžarskem! (Ali pa morda nekateri še vedno verjamejo tisto: "Govori srpski, pa te razumije čitav svet!")<<

Opisano vprašanje in odgovori so povzročili, da je bila 7.avgusta 2010, na današnji dan pred petimi leti, začeta forumska jezikovna tema Naš slovenski letalski jezik.

Predvidevanje, da bo slovenska letalska druščina strnila svoje vrste in družno zbrusila tistih recimo dvajset neustreznih jezikovnih cvetk, je zelo kmalu postala le pobožna želja ;
jezikova tema resda ni ugasnila, postala je le arhiv mojih jezikovnih samogovorov.

Zakaj tako ?
Nobene razumljive razlage ni, ki bi mi (nam) razkrila, zakaj na primer neki ubogi DG-100 že dve leti nekje nad Pontebo še vedno žalostno propada - v več kot dveh letih je
najbrž že povsem sprhnel -, prav tako pa ni razlage, zakaj se po petih letih besedo poletanje še ni prepoznalo kot tujo, saj je bila na spletnih straneh letošnjega državnega
prvenstva SLOVENIJE vidno množično uporabljena.
Prepričajte se sami.
NA spletni strani DPSJL 2015 se tekmovalnih nalog ne najde več, zato si pomagajmo s stranmi SOARINGSPOT
Odprimo http://www.soaringspot.com/en_gb/24-drz ... ju/results. in če tu kliknemo na TASK 2 se nam odpre
http://www.soaringspot.com/en_gb/24-drz ... 2015-07-19 in na njej pod naslovom Task notes najdemo :

Postavitev na štart:12:00
Poletanje ob:12:30
Štartna linija se odpre: 20 min po zadnjem tekmovalcu
Prestavitev poletanja: 15 min pred časom za poletanje na 122.50 MHz

Če na strani-na prvi povezavi- preklikamo "taske" v obeh stolpcih se nam ta trojica poletanj ponovi še desetkrat. Tuje besede na državnem tekmovanju, to pa res ne gre
skupaj.

Današnje, v petih letih že vsaj dvajsetkrat ponovljeno opozorilo, da poletanje ni slovenska, temveč jugoslovanska beseda, bo najbrž moja, že enaindvajseta " poletavajoča"
brca v temo.
Osebe, ki so oblikovale to spletno stran bodo zagotovo zatrjevale, da spet strašim s slovnico ali da lovim manjkajoče vejice, jaz bom pa ugibal za kateri namen so kupile
Minčev razlagalni slovar, če ga od leta 2009 še niso uspeli niti odpreti.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » So Jun 25, 2016 8:58 am

LJUDJE SMO SE ZGLEDOVALI PO PTIČIH
---------------------------------------------------------------------

Slovensko letalstvo ima več kot stoletno tradicijo in v temu času so se izoblikovali v njem prisotni pojmi ter ustrezno letalsko besedje.
Določeno je bilo, da se
gibanje (premikanje) ptičev in umetnih letalnih naprav po zraku (zmes plinov) in nad zemeljsko površino imenuje let / letenje,
gibanje (premikanje) vodnih živali ter umetnih naprav na, v ali po vodi (tekočinah) se pa imenuje plutje / plovba.
Iz tega sledi, da se za prvo gibanje uporabljajo letalna in za drugo gibanje plovna sredstva
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Pred nekaj dnevi, natančneje 17.jun.2016 je spletišče RTVSLO.si, v spletnem članku z naslovom Misliti in leteti - vodilo osrednje državne počastitve dneva državnosti in 25. obletnice osamosvojitve,
http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/misl ... tve/395977
obvestilo slovenske bralce, da bo "...predsednik republike pregledal ešalon zastavonoš, praporščakov in nosilcev bojnih zastav Slovenske vojske, policije ter veteranskih in domoljubnih društev, sledil bo
PRELET ZRAČNIH PLOVIL Slovenske vojske in policije....".
Po krajši zadregi, ki je nastala zaradi tega nerodnega obveščanja javnosti, saj se plovila niso ujemala z geslom prireditve Misliti in leteti, kot tudi, SV in Policija teh naprav nimata, je z nekaj odločnimi
posegi naredila red šefinja državnega urada Protokol RS, http://www.protokol.gov.si/nc/si/o_protokolu/vodstvo/ , gospa Ksenija Benedetti.

Včeraj zvečer se nihče od tvorcev, napovedovalcev in izvajalcev proslave ni več zmotil : poročevalka TVS je napovedala LET LETAL in HELIKOPTERJEV SV, ter natančno spremljala doskok M.Pristavca z
državno zastavo, uradni napovedovalec pa je med preletom prizorišča poleg navedb letalnikov, HELIKOPTERJEV in LETAL, še dodal njihove oznake ter imena tipov in komu pripadajo, SV ali Policiji.
Posadke vseh letalnikov so svojo nalogo opravile natančno kot vedno..

Sinočnje poročanje spletišča RTVSLO je bilo povsem drugačno od njihove napovedi z dne 17.junija.
Že v naslovu članka Foto in Video : Zadonela Zdravljica, odmevale topovske salve, Ljubljano PRELETELI HELIKOPTERJI in LETALA
http://www.24ur.com/novice/slovenija/25 ... encev.html je potrjeno, kdo je letel nad nami.
Enako je prelet LETAL in HELIKOPTERJEV zabeležen tudi v besedilu pod napovedjo videa, že shranjenega v arhivu MMC RTVS http://4d.rtvslo.si/arhiv/proslave-in-s ... /174413383

Gospej K. Benedetti, režiserki in napovedovalcem proslave, ter seveda tudi letalcem 15.polka SV in LEP,
iskrena hvala za pravo slovensko letalsko besedje. Prijeten Dan državnosti vam vsem želim.

Opomba 1. Zato, ker se je v gornjem besedilo opisovalo zaplet in razplet letalskega besedja, ta sestavek nedvomno spada v jezikovno temo Naš slovenski letalski jezik spletišča Opensoaring.com.
Opomba 2. Prejšnji teden je bila jezikovna zmota najdena le v tukaj omenjenemu članku, danes pa se poved *prelet helikopterjev in letal* v enaki obliki prebere tudi v drugih občilih. Sklepa se lahko,
da je glas Protokola segel širše in upajmo, da bo slišano ostalo tudi v spominu.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a boris kozuh » To Okt 03, 2017 8:33 am

Pozdrav!
Če že skrbimo za svoj jezik, pokažimo malo spoštovanja tudi do drugih jezikov. Miha Kos je napačno napisal, Pavel Magister pa ni opazil niti majhne napake in niti velike. Srb nikoli ne bi rekel "Govori srpski, pa te razumije čitav svet!" Rekel bi kvečjemu: "Govori srpski, da te razume čitav svet".
Sicer pa, ali je kdo že zares slišal takšen stavek? Ali ga nismo sami izmislili? Zakaj drugim pripisujemo nekaj, kar verjetno niso nikdar rekli? Ali se ob tem bolje počutimo?
Lep pozdrav Boris Kožuh
Spodaj navajam del dopisovanja v izvirni obliki:

Re: Naš slovenski letalski jezik
OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » So Avg 07, 2010 8:47 am

Letalec Miha Kos je bil prvi, ki je prepoznal namen prvega vprašanja :

Re: WGC Szeged
Napisal/-a Miha Kos » Če avg 05, 2010 9:46 pm

Vse kaže, da bi bilo tu koristno drobno posredovanje:
Pavle M. vas je utemeljno poskušal opozoriti, da bi bilo v vaših prispevkih namesto srbo-hrvaškega izrazoslovja (poletanje, šlep, jadrilica, itd.itd.) bolj utemeljeno uporabljati madžarščino - saj vendar prvenstvo poteka na Madžarskem! (Ali pa morda nekateri še vedno verjamejo tisto: "Govori srpski, pa te razumije čitav svet!")
-----------------------------------------------
Hvala Miha ! :
boris kozuh
 
Prispevkov: 5
Pridružen: Sr Jun 08, 2016 6:57 am

Prejšnja

Vrni se na Naš slovenski letalski jezik

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost

cron