Naš slovenski letalski jezik

Moderator: Pavel Magister

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Pe Avg 13, 2010 2:39 pm

12.avgusta je Matija Ž izrazil željo, naj jaz ," ki tako rad med pogovori popravljam ostanke nekdanje Juge", to svojo dejavnost usmerim tudi na Direktorat in njihovo uvajanje angleščine v "uradni jezik naše zračne uprave".
Spoštovani letalski tovariš (slt) Matija Ž, ko boš prebral moj prejšnji današnji zapis boš lahko ugotovil, da v njem odgovarjam na del mnenja MihaR in na eno od tvojih priporočil. Je beseda grid bogatenje ali siromašenje našega letalskega jezika ? Jaz imam za tako izrazje posebno poimenovanje ( to je pres.......e).

Na priporočilo, omenjeno v prvemu stavku zapisa ti lahko povem, da se je ta "pogovor" pisno začel že leta 2007, ko sem menil, da je treba kot prvo ukiniti plovbo in šele zatem korak za korakom urejati posamezne ostale cvetke. Za hrbet mi je stopilo približno 10 ljudi, ostali so se pa smejali ali pa poskrili v mišje luknje.
Kako se je začelo še danes lahko prebereš, če odpreš spletno stran Mihe Thalerja, ki mi je prvi stopil v bran. http://web.mac.com/mitaler/Letalniki/jezik.html

Wikipedija http://sl.wikipedia.org/wiki/Zrakoplov....piše: Zrakoplòv ali zráčno plovílo je stroj, ki je v ozračju zmožen leteti. Na temelju take razlage so se v zakonodajo vključila poimenovanja zračna plovba (glej razlago za Eurocontrol), plovilo , plovnost, zrakoplov in še katera druga neumnost. To je prva domneva. Po drugi domnevi so najbrž najprej izumili izrazje letalskega zakona in šele kasneje napisali to stran Wikipedije. Letalci ne v prvem in ne v drugem primeru niso bili prisotni.
Naj prav tu dregnem vas jadralce - s člani jadralne komisije LZS na čelu . Odgovorite najprej sami sebi in šele potem napišite: ali lahko vaše jadralno letalo v zraku ustavite in plavate (lebdite) vsaj minuto na tisti zmesi, ki je med vam in zemljo ? Naj vam pomagam: plovilo vrh vode lahko ustavite in pod vodo tudi podmornico. Kdaj in kje pa lahko ustavite jadralno letalo z veljavno "plovnostjo" ? V zraku nikjer in nikoli !
Vidiš Matija, te preproste razlage na "upravi" ne razumejo.
Denis je 6.8. napisal: "...Pri izboru med besedama "leteti" in "pluti" mi je ljubša "leteti"....". Odločitev, kako naj se poimenujevaše gibanje z letalom naj ne bo prepuščena občutku všečnosti ali nevšečnosti izrazja. Ob upoštevanju, da je zrak zmes plinov ga poimenujte tako, kot je fizikalno in jezikovno pravilno. Razlago gesla (besede) let ste že sam semkaj prepisal iz SSKJ.
Zato, ker so besede let, letenje, letalo, letnost (ali letalnost) edino pravilno poimenovanje, me v letih od 53 do 92 ni nihče poskušal prepričati drugače.

Na RTVS se je "plovba" med novinarji pojavila hkrati s tamkajšnjimi občasnimi obiski predstavnikov upravnega letalskega "organa". Ko v nekih "Odmevih" med več kot 10 minut dolgim prispevkom ni bila beseda letalo niti enkrat izrečena - temveč le plovilo in plovnost - sem tamkajšnjim novinarjem razložil, da na naših travnikih dolga desetletja ni bilo plovil ter zrakoplovov. Trditev, da je to izrazje le "izum" nekaterih osebkov nove države je bila, kot kaže upoštevana, saj se tam izraz plovba skorajda ne uporablja več; najbrž pametno čakajo na nadalnji razplet dogodkov. Novinarji ostalih občil niso bili prepričevani, zato se po krajšemu vmesnemu zatišju "plovba" spet še opazneje nadaljuje.

Kdo še vedno ne pozna razlike med letenjem in plovbo boste razbrali po naslednjemu opisu.
Na letališču Slovenske Konjice so se pred dnevi spet zbrali člani društva vojaških (predvsem upokojenih) pilotov RS.
Njihovo srečanje je s svojim obiskom počastila obrambna ministrica dr.Ljubica Jelušič. Njen nagovor tam prisotnim je predstavljen na spletni strani Sierra5 in od tam vam posredujem dva odlomka :
- "...dejstvo, da so nekateri med vami g. Jože Kalan in g. Bogomir Šuštar uspeli nekatera plovila jugoslovanske vojske prepeljati na slovensko stran...."
- "....svoje življenje in svoje plovilo in usodo vseh.........."
O v sem napisanem si ustvarite svoje mnenje, ga odkrito povejte, kar pomeni : pridružite se pogovoru na forumu OS !
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Sr Avg 18, 2010 8:35 am

MihaR, tisto, kar si tukaj napisal 13.avgusta je vse res, vendar bom k tvojim mislim še nekaj dodal.

Najbrž si še v tistih letih, ko je človek še zmožen popravljati svoje napake. Iz tvojega odgovora sklepam, da je temu tako. Zato si dovolim en splošen nasvet:
Tvoje "angleško" pogovarjanje z računalnikom ima poleg več dobrih tudi vsaj še eno slabo lastnost.
Obstaja možnost, da te bo razmišljanje in "pogovarjanje" z računalnikom kar v angleškem jeziku tako prevzelo, da se ti bo enako početje v domačemu jeziku začelo nevarno zapletati. Nevarno zato, ker se bi tako zapletanje kdaj lahko zgodilo v javnosti ali celo pred tv kamerami. Saj veš, na tv se večkrat vabi tudi "strokovnjake" s področja letalstva in neko mnenje morajo povedati tako, da ga razumejo vsi uporabniki tega občila. Nič še ne veš, morda boš tudi ti nekoč tam. Ko bi ti tam iz podzavesti začeli curljati tuji izrazi, bi bil tvoj "strokovni" nastop brez koristi. Veš, ob takih prilikah nimaš časa, da bi začel iskati domače izrazje. Najmanj, kot se ti v taki priliki zgodi je, da izpadeš velik cepec. Zato pri svojih opisanih "pogovorih" ne pretiravaj. Tako, kot nisem jezikoslovec, tudi nisem psiholog. Kar ti tu pišem, je le izid večletnih opazovanj. Kadar nek letalec "nastopa" na tv vsebino večinoma že poznam, zato utegnem opazovati še okoliščine; tudi letos - ob priliki pojava vulkanskega prahu - se je to spet zgodilo.

Kadar greva z Igorjem na Kras raziskovat še ne napisane zgodbe o padcih zavezniških letal, se v pogovoru z domačini vedno dotaknemo časa Musolinijeve tiranije in njihovega boja za slovenski jezik. Prav zaradi teh osebnih spoznanj ti na koncu lahko napišem: tvoj nono ima prav, zato mu verjemi še v prihodnje.
Tu na OS sem prebral tvoj zapis *WGC Szeged 2010*. Dobro pišeš! Takoj sem opazil, da razlikuješ napravi plovilo in letalo ter da si v isti zabojnik, kamor si vrgel gužvo, vrgel tudi gurača. Piši še; zanimivosti nikoli ne zmanjka.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Sr Avg 18, 2010 4:19 pm

"Zračna plovba"; nadaljevanje
Helikoptersko reševanje ponesrečenca v gorah je pogumno dejanje. Pri tem ne razmišljam, kdo je tu najpogumnejši. Zame so vsi enako : tako posadka letalnika kot tudi ostali sodelujoči. Naj mi ne zamerijo, ko jih omenjam v tej "jezikovni temi".
V petek sem omenil svojo zaznavo ponovne (in pogostejše) rabe besede plovilo na spletnih straneh slo občil. Tisti novinarji, ki poročajo o reševalnih letih v gorah napišejo nekaj podobnega kot : " zaradi težavnega terena je bilo reševanje zelo oteženo. Ponesrečenca so z vrvjo potegnili navzgor v plovilo, ki je mirovalo nad njim." . Iskanje strani v arhivu spleta mi ni uspelo, zato sem napisal po spominu. Verjemite mi, tudi ko bi besedo plovilo prebrali v originalnemu zapisu, bi zvenela enako moteče.
Piloti vojaki ali policisti se morajo najbrž ravnati še po staremu načelu, ki pravi, da je njihova naloga le ubogati, "mislijo" pa le njihovi poveljujoči. Če besedo plovilo uporablja njihova ministrica, potem je ta beseda "zakon", ki se ga upošteva.
Ti piloti so verjetno že kot fantiči sanjali o "krilcih". Zakaj jim sedaj ta, z veliko voljo in veseljem že osvojena krilca trgamo dol ?
--------------------------------
Niko mi je poslal članek, natisnjen 16.avg. v Delu. Članek opisuje muzejsko zbirko letalnikov v Avstriji.
V njem lahko preberem: " ....saj so vsa zračna plovila avstrijskega milijonarja vozna. ..." in "....danes je eno najpogosteje letečih plovil v zbirki, saj ga pogosto posojajo.....".
Mladi pisec najbrž ni pomislil, da lastnik te zbirke govori nemško, zato svojih letečih dragocenosti ne imenuje aircraft, temveč flugzeug. Beseda flugzeug (fon.flugcojg) je sestavljenka besed flug in zeug, kar po slovensko pomeni leteča naprava.
Lastnik muzeja gospod Mateschitz najbrž ne bo sledil sosedom Slovencem, ki navdušeno capljajo za Otočani, temveč bo ohranil jezik, ki že od Lillienthala dalje vsebuje enako letalsko izrazje.
Zadnjič spremenil Pavel Magister, dne Če Avg 19, 2010 7:41 am, skupaj popravljeno 1 krat.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Sr Avg 18, 2010 6:50 pm

Zračna plovba; nadaljevanje
V starih časih, nekje pred letom 1991 so besedo "plovidbenost" poznali le redki. V aeroklubu sta bila to upravnik letalske šole in mehanik; to sta bila tisti osebi, ki sta urejali veljavnost letalskih dokumentov.Danes je drugače. Danes se letalu priznava in podaljšuje sposobnost, ki se imenuje plovnost in v kolikor letalo ni "plovno", se ne sme uporabljati.
Kako pa je to izven meja naše države ?
Pri brskanju po spletu sem te dni zasledil prvo poročilo o neprijetnemu dogodku, v kateremu je bil udeležen poslovni Lear jet. Zgodilo se je prejšnji četrtek, 12.avgusta na letališču Santos Dumont v Riu.
Nesrečni Lear se na koncu steze ni uspel ustaviti, zato je zapeljal naravnost v morje. Ali so pri registraciji ali podaljšanju kaj goljufali ali pa so predpisi v Braziliji drugačni, tega resda ne vem, toda na sliki in videu se razločno vidi, da letalo ni bilo plovno.Začelo se je potapljati in zahvaljujoč plitvini ter ekipi potapljačev se je vse srečno izteklo.
http://g1.globo.com/rio-de-janeiro/noti ... eiros.html
Oglejte si vse video posnetke, tja do tistega, ko letalo navpično visi na vrveh dvigala.
--------------------------------------
Brez panike, prosim. Brazilci imajo resda tovarno letal Empresa Brasileira de Aeronautica - Embraer, toda mi imamo prednost, ker smo v EU in imamo zato ustreznejše predpise. Tudi če njih vsebina ni najboljša so vseeno boljši: natisnjeni so na primernejšemu papirju.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » So Avg 21, 2010 4:47 pm

Pogled mi uhaja skozi okno proti belim oblačkom, znanilcem vremena, primernega za jadralno letenje, zato mnenj k jezikovni temi razumljivo (?) še ni razen enega, ki se mi je odprlo povsem po naključju.

Brskajoč po spletu se mi je odprla stran spleta "Paragliding Slovenia"
http://www.paragliding-slovenia.si/foru ... d5ae3e883d
Zato, ker morda bralci spleta OS te strani sploh ne bodo odprli bom poskusil vse napisano predstaviti v skrajšani obliki.
KsenijaB omenja vest iz Primorskih novic,12.06.06
"........je štiri tolminske gorske reševalce ponovno čakalo reševanje strmoglavljenega jadralnega padalca, ki se sicer ni poškodoval................Med poletom se mu je odpelo rezervno padalo in mu preprečilo plovbo. Obvisel je na drevesu;..."
, nakar ugovarja v zapisu uporabljenemu izrazu :
"..Še en pisec, ki ne ve, da jadralno padalo ni čoln ali kaj drugega, s čimer bi se dalo "pluti" po zraku.....Lp, Ksenija...."
--------------------
Tista tri mnenja, ki so sledila izpuščam, naslednjega - najpomembnejšega - kopiram tukaj v celoti:
by primozl » Wed Jun 14, 2006 7:55
Spoštovani kolegi,
tale zapis ja v resnici skoraj odličen. Zelo korektno namreč opiše vzrok padca, čeprav nisem povsem prepričan, da ima avtor prav (namreč da se mu je odpelo rezervno padalo in ga ni izvrgel v sili). Kakorkoli že, ne gre za 'sunke vrtinčastega vetra', ki skoraj vedno 'povzročijo nesrečo' ali pa novinarsko preprosto 'na višini tej pa tej se je padalo zaprlo' ali celo 'nenadoma je zmanjkalo vzgona' in podobne zanimivosti. Zapičiti se v edino očitno nenavadno misel, in sicer v preprečeno 'plovbo', je pa malo preostro do novinarja. Če se spomnite, še ne dolgo nazaj smo imeli Upravo RS za zračno plovbo, kar logično izhaja iz 'Aeronavtike'. V resnici, zrak je tekočina in mi po njem plujemo. Uprava za zračno plovbo se je kasneje sicer preimenovala v upravo za civilno letalstvo, pa vendar...
Torej, lepo plujte v teh dneh.
P.S.: Bilo bi fino, če bi 22 letni Gorenjec še sam komentiral novinarjev zapis
Primož Lajevec
--------------------------------------
Predvidevam,, da je pisec Primož Lajevec tisti prijazni gospod, ki je kot generalni sekretar član vodstva LZS in hkrati še član Izvršnega odbora (za šport). Gornje mnenje se - navedeno sta le ime in priimek - upošteva kot njegovo zasebno mnenje vendar dvomim, da bi svoje "funkcijsko" mnenje želel kaj spremeniti. Zato bom podano mnenje obravnaval tako, kot je napisano.
Spoštovani gospod Lajevec !
Letalski šport - sploh pa plemeniti jadralni šport - je med slovenskimi državljani in tudi med novinarji nepoznana "pravljica". Krivdo za tako stanje nosimo vsi, vendar večji delež pripada tistim, ki skriti v mišjih luknjah čakajo, "da bo že NEKDO nekaj ukrenil". Vprašali boste, kakšno vlogo ima pri tem letalsko besedišče ? Seveda jo ima, vendar jo bo spoznal le tisti, ki bo enako razumljivo širil letalsko miselnost tako med preprostimi ljudmi (davkoplačevalci se danes reče), kot tudi med tistimi, za katere menimo, da bi po svoji funkciji in izobrazbi morali letalstvo poznati brez natančnejših dodatnih razlag. Veste, tukaj kot primer lahko navedem znanje (neznanje) športnega urednika neke slo tv postaje, ki mi je povedal, da jadralno letalstvo ni šport, saj se nič ne teka ali skače, temveč se tam samo sedi in "pritiska na ene knofe". Enako razumljivo bo takrat, ko bomo enako "letalščino" uporabljali tako letalci (širše), pisci/govorci elektronskih ter tiskanih občil (kot posredniki) in prav tako tudi državljani neletalci.
Sedaj se pa spotakniva ob plutje, plovila in plovbo. Pozabiva na tiste "pesniške" stavke kot je " po nebu ščip plava, šumi... ,"jate ptic plovejo na jug" ali še "beli oblački plavajo po nebu". Opišiva raje, kako državljani neletalci poimenujejo gibanje nad zemeljsko površino: najsi bo to gibanje predmetov, živali in tudi ljudi. Do višine okrog 15-tih "jurjev" vsi -z izjemo nekaterih "letalcev" - temu gibanju rečemo le LET. Pri tem ne razmišljamo, ali ta let poteka v zmesi plinov (zrak), saj dobro vemo, da nad površino zemlje ni zraka v tekoči obliki.
Koliko državljanov pa sploh ve, da naj bi bil zrak tekočina ? Ali jim nameravate sporočati , da je Boštjanu, Alešu ali Tončku uspelo
1000 kilometrov do švicarske meje in nazaj z jadralnim letalom "prepotovati" zato, ker se je tisti dan tekočina zrak tako uplinila, da so ta dan izjemoma veljali zakoni dinamike plinov ali preprosto "aerodinamika". Sploh pa, kako naj bi si predstavljali jadranje v tekočini - bila bi povsod okrog nas (tudi zgoraj) in še presneto mraz bi bilo; mene zebe že pri minus 5, kako bi bilo pri minus 200 si sploh ne znam predstavljati.
Moje mnenje ne velja le za letenje z jadralnimi letali, temveč so tu mišljene vse vrste letalnikov. Velja tudi za jadralne padalce in tudi za tiste, ki se gibljejo (letijo) v brezzračnemu ter breztežnostnemu prostoru; kako naj ladja pluje proti Marsu, ko pa tam ni ne tekočega niti plinastega zraka.
Tako kot znamo reči "ustavimo konje" recimo "ustavimo plovbo" in tako kot nekoč, bomo znali jadranje razložiti ne le državljanom, temveč tudi športnim in drugim novinarjem. Kdor si upa reči, da državljane o letalstvu in o letalskemu športu obveščamo dovolj že sedaj, naj se pogumno javi ter to tudi napiše.
Pripis. Jadralno letenje sem več omenjal zato, ker je bil splet OS sprva namenjen le jadralnemu športu, zato mi ta navada še ni povsem izginila.Odkod izhaja poimenovanje Uprava za zračno plovbo je pa "starim" ljudem dobro znano.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Ne Avg 22, 2010 4:50 pm

Danes mineva teden dni od letošnje leščanske letalsko-modelarske prireditve. Lesce izgubljajo svoj nekdanji žlahtni lesk, vendar preživeti Veliki Šmaren doma si še ne predstavljam. Vseeno sem šel tja, tam srečal veliko manj letalskih tovarišev kot nekoč, vendar kar je najvažnejše: srečala sva se tudi z Albinom.

Že skoraj deset let bo od tega, ko mi je neki meni znani mladi možak razkazoval svojo modelarsko delavnico in hkrati opisoval, na katerih krajih je že letel s svojimi izdelki. Zraven so poskakovali trije drug za drugim rojeni fantiči in med pogovorom jasno dali vedeti, da brez njih pogovor ni možen; gradnjo letal in letenje poznajo tudi oni. Poznali so "ramenjačo" in več "padin" v okolici Ljubljane.
Mladi mož ni bil član nobenega modelarskega oz. letalskega kluba. Poklic mu je omogočal, da je bila zanj gradnja modelov le mačje kašljanje, težave je imel le z učenjem letenja; ni tvegal razbijanja, saj tudi zanj izdelki niso bili poceni. V lepih prostih dneh je naložil opremo in otroke v avto in ko so se vozili naokrog, so vedno kje zagledali leteti koga ali več modelarskih zagnancev, ki so radi pomagali pri osvajanju veščine krmiljenja z RC napravo, ko se jim je pridružil. Ne samo to : poslušajoč njih, se je naučil tudi modernega letalsko-modelarskega izrazja, hkrati z njim pa tudi njegovi otroci.

Vrnimo se na miting v Lesce. Močno ozvočenje in vsakoletna napovedovalca so poskrbeli, da so prisotni gledalci bili ves čas seznanjani z vsemi oblikami vijuganja modelov v zraku in na tleh. Vsakokrat, ko je kako letalce namerno omahnilo in se vrteč zavijugalo navzdol, je tisti starejši napovedovalec, modelarski veteran in mentor mnogim modelarskim naraščajnikom, natančno povedal prisotnim, da se ta oblika vrtenja imenuje KOVIT, kot da ne bi v zadnjih 16-tih letih nikoli slišal primernejšega izraza.
Sreča v nesreči je ta, da se prireditev ne odvija v delavnici ali ob pobočju Dobrče; takrat bi bili gledalci poučeni še o marsičem, tudi o gorenjskih PADINAH.

Poročilo, napisano v vmesnemu odstavku, ni napisano po pomoti.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Po Avg 23, 2010 4:14 pm

"Zračna plovba", nadaljevanje.

O tem, da bi morali ohlajeni letalski znanstveniki, svetlolase medijske deklice in tudi skuštrane preproste gospodinje uporabljati enako letalsko izrazje, sem vam pred dnevi že napisal. Četrtkova medenska zadeva je bila - in je še vedno - zelo resna zadeva, vendar se je zgodila kot "naročena" v ilustracijo, kako lahko neko neprimerno poimenovanje v letalstvu sproži nezaželene ali celo smešne domneve.

V nekemu visokonakladnemu časniku med celostranskim poročilom o četrtkovi nesreči v Mednem lahko preberemo :"...sede v letalo in prileti v Portorož..." in "....Plovilo je zabrnelo po kakih 200 metrov dolgem..." in "...medtem, ko je plovilo polomljeno..." in "...amortizer, plovilo s krili..."
Tukaj se pogovarjamo o jezikovnih cvetkah, zato pozicije ter dolžine vzletišča, sposobnosti "jadranja" in še česa drugega tu ne bomo omenjali.

Besede Portorož, morje in plovilo so bile vzrok, ko moja starejša (tudi take imajo pravico biti informirane) sovaščanka ni v celoti dojela vsebine zapisa, zaradi česar mi je prinesla iztrgano stran, ter me zaprosila za pomoč. Beseda plovilo jo je toliko zavedla, da je padec ob progi ni vznemirjal toliko kot misel, kako bi potekal pristanek tega plovila med glavami kopalcev na vodo ob portoroški obali.

Zanimivo: Ni je zanimal junaški pilot temveč le tehniška vprašanja. V veliko pomoč mi je bilo, ker se je spomnila reklamnega cepelina (pred nekej leti) nad Ljubljano in njegovega drugačnega premikanja po zraku. Še vedno je bila rahlo v dvomih - kar piše v časopisih mora že biti prav - vendar mi je ob omembi zapisov v moji knjižici letenja le verjela. Omembi, da se tako izrazje uporablja tudi v uradih in listinah državnih organov sem se namenoma izognil; besedilo moje razlage bi bilo preveč pestro.

Saj ne boste verjeli, vendar to napisano, je resnična zgodba.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Če Avg 26, 2010 8:17 pm

Drsni let---- Jadranje !
---------------------------
Ko sem prebiral zapis o četrtkovemu "strmoglavljenju" v Mednem, so me neke navedbe spomnile na letošnje dni, ko je vulkanski pepel z Islandije našim letalskim strokovnjakom povzročal vrsto težav: med njimi so bile tudi jezikovne. Že takrat sem se o tem namenil napisati stavek ali dva; tokrat pa je prilika za opis pristanka dveh muh hkrati.
Svojo predstavo o nujnosti enakega razumevanja posameznih besed v letalskemu (in tudi drugemu) izrazju sem že opisal, tukaj pa jo lahko dokažem na dveh pravih primerih napačne rabe.

Ko se je zaradi vulkanskega pepela tudi pri nas ustavljal letalski promet, so tv postaje na pogovore v studio vabile tudi vrhunske letalske strokovnjake. V enemu od tv pogovorov je sodeloval meni znani možak, ki je opisal znano - vzorčno - zgodbo, ko so se na letu mimo Indonezije v Avstralijo letalu B-747 zaradi vulkanskega prahu ustavili vsi štirje motorji. Pilot je prisebno obrnil nemočno letalo proti otočju in JADRAL navzdol proti površini oceana. Več tisoč metrov nižje mu je motorje uspelo ponovno zagnati in prileteti do letališča na otočju. Tako je razložil strokovnjak.
Nisem uganil, ali je tisti možak besedo jadrati uporabil kot pomoč "neukim" tv gledalcem ali le zaradi svoje lastne nemoči, kako naj ta drsni let razumljivo poimenuje. Kljub modremu suknjiču - z lepimi rokavi - je pripoved tega možaka, tudi zaradi uporabe besede jadranje, učinkovala zelo neprepričljivo.

V časniku, ki je obširno poročal o četrtkovemu medenskemu dogodku - uporabil sem že odlomke o plovbi - je pilot časnikarju pripovedoval tudi "...Razložil nam je, da njegovo letalo že lepo JADRA pri hitrosti 100 kmh...na 1000 m višinske razlike zlahka PREJADRA 12 km.
Zato, ker je bil tudi že v prejšnjemu zapisu krivec za napačno poimenovanje drsnega leta strokovnjak (pilot), potem tudi tukaj verjamem, da je novinar napisal tiste izraze, ki jih je slišal od kvalificiranega - padlega in preživelega - pilota.

Novinarji zvečine ne vedo, kaj beseda jadrati, -nje natančno pomeni, zato večina njih napiše tako kot sliši pripoved. Ko pri tem posredujejo slišano napako naprej jim skorajda ne smemo zameriti, čeprav nam pri tem delajo škodo. Neodpustljivo pa je, ko se tako malomarno in neprofesionalno izražajo letalci sami. Nekoč so nam razliko med drsnim letom in jadranjem razložili že na začetniškemu jadralnemu tečaju, zato si težko našel koga, ki bi kasneje pri izražanju delal take jezikovne napake.

Jadranje je tisti let letalnika težjega od zraka in brez lastnega pogona, pri kateremu se v navzgor usmerjenih zračnih tokovih - vzgornikih - s hitrostjo, ki je večja od hitrosti padanja letalnika, lahko dvigajo toliko časa in tako visoko, dokler tak zračni tok obstaja ali traja. Taki letalniki so jadralna letala, jadralna padala in zmaji brez motorja.
Jadralni let lahko nastane tudi takrat, ko motorno (lahko) letalo z izključenim pogonom leti v vzgorniku ob pogojih, ki veljajo
za jadralno letalo, vendar tak let največkrat lahko traja krajši čas, zato se takih letal za jadranje ne in ne more uporabljati.
Gornja definicija jadranja je opisana z daljšo (mojo) razlago, zato poglejmo, kaj piše v SSKJ.
SSKJ:.......... jadrati, jadram: premikati se po zraku z izkoriščanjem zračnih tokov.
Tej razlagi gesla manjka pomembno določilo o smeri zračnih tokov, zato je moja razlaga razumljivo daljša.
Kakšna je definicija jadranjav šolskih knjigah ali učbenikih,po katerih se letalstvo (letenje) v RS danes poučuje ? Znana modra knjiga Jadralno letenje posebne definicije ne vsebuje; kaj bi lahko kaj drugega "učenci" danes še imeli pa ne vem.

V obeh zgoraj opisanih primerih javnega poročanja je bila storjena jezikovna napaka. Letalcem samim taka napaka pri pilotiranju skorajda ne more škodovati (upam), vendar ko pomislimo, da želimo letalstvo - ali vsaj jadralne lete "do Švice in nazaj"- približati državljanom, potem ta napaka ni več tako nepomembna. Kdor meni, da razmišljam napačno, naj se oglasi.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Sr Sep 01, 2010 3:02 pm

Zračna plovba; nadaljevanje
----------------------------------
Sredi letošnjega poletja sem prejel anonimno pismo; nepodpisan list z besedilom in ob misli: "zavržem ga lahko tudi kasneje" sem ga vrgel v mapo. Spomnil sem se nanj, ter se po ponovnemu branju odločil za njegovo objavo.
----------------------------------
Letalnost (airworthiness) je pojem, ki opisuje sposobnost in zlasti zmožnost letenja letalnika (aircraft) – to je letalne naprave – težjega od zraka (aeroplane). Slednji (žal) ne plujejo, saj je za samo plutje nujno izpolnjevanje ravnotežnega pogoja po aerostatičnem ali hidrostatičnem zakonu za plutje letalnih naprav kot so baloni in zrakoplovi po zraku ali za plutje morskih, rečnih ali jezerskih plovil na gladini ali pod gladino vode, ali pa ravnotežja po splošnejšem Arhimedovem zakonu, ki je aplikativen za plutje po atmosferi Marsa za letalne naprave, ki so lažje od uplinjenega amonijaka. Glede na to, da torej letalniki težji od zraka fizikalno niso sposobni plutja, zanje ni mogoče predpisovati, ugotavljati in preverjati plovnosti, razen seveda za hidroplane oziroma letalnike s plovci, pa še tedaj je domeni zagotavljanja plovnosti podvržen le del letalnika, to je njegov trup in/ali plovci. Brez izjeme pa vsi letalniki težji od zraka letijo, zato je zanje moč definirati pogoje letalnosti in te pogoje tedaj tudi vzdrževati in preverjati. V minulih desetletjih še nisem videl letala, razen seveda letal ali helikopterjev s plovci oziroma hidroplanov, ki se ne bi slej ko prej, vsakič pa srhljivo hitro, po pristanku na vodo tudi potopili. Ustaljenost norm predpisovanja, ugotavljanja in preverjanja plovnosti tedaj ne more biti opravičilo za vztrajno nasprotovanje temeljnim zakonom narave, mimogrede gre za 13.75 (+/- 0.17) miljarde let staro zakonitost, ki jih v tem primeru že zadnjih dobrih dva tisoč let opisuje osnovnošolska fizika, ko razlaga Arhimedov zakon, in precej dobrih sto let stara aerodinamika.
Opomba(moja) : Drugi stavek tega besedila je zaradi svoje dolžine malce težje razumljiv; preberite dvakrat in ugotovili boste njegovo točnost ter pomen.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Če Sep 09, 2010 1:30 pm

Drsni let ----Jadranje ; nadaljevanje
-------------------------------------------------
26.avgusta sem se spotaknil ob napačno rabo besede jadrati, jadranje. Takrat sem opisal dva primera napačne rabe; eno na tv in eno v visokonakladnemu časniku.
Današnji primer poročanja je eden od primerov za ponazoritev moje trditve, kako potrebna je enotna "letalščina" , ki naj bo od SAZU tja do vsakega državljana. Članek na spletu Delo.si http://www.delo.si/clanek/120655 vsebuje nekaj tehniških in jezikovnih napak, kar bi moralo - v temu primeru - motiti predvsem strokovnjake in šele daleč zatem mene kot letalskega ter jezikovnega amaterja.
Kot tehniško napako označujem najprej razlago, da se je zgodil čudež, takoj zatem pa ostale navedbe, ki se jih lahko tako označi. Kot jezikovno napako tukaj najdemo besedo jadranje.
Zanima me, kako boste po branju Delovega članka - vi letalci - ocenili to in ostala podobna pisanja: je dobro, je slabo, nam je vseeno kakšno je ali pa boste mnenja, da je to le težačenje enega amaterja, ki se "dela pametnega" ?
Kako si ob pomoči takih člankov današnje moderno letalstvo predstavljajo državljani že " za pokušino" lahko ugotovite
po branju spodnjih zapisov t.i. "komentatorjev".
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

PrejšnjaNaslednja

Vrni se na Naš slovenski letalski jezik

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost