Naš slovenski letalski jezik

Moderator: Pavel Magister

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Ne Jul 01, 2012 5:17 pm

NADZOR ; ali pospešeno mučenje naše letalščine
Dopolnilo pisma sedmim naslovnikom z dne 14, junij 2012, točka 2). ;nadaljevanje
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Naslov današnjega prispevka bi moral biti ".....mučenje naše slovenščine", saj bo vseboval kar dva primera s področja, kjer se letalščina ne
uporablja. Ostal je enak zato, ker bom nadaljeval z naštevanjem primerov neprimerne rabe besede nadzor.
Vsi štirje filmi s "slovenskimi" podnapisi (prevodom), ki bodo v nadaljevanju omenjeni, so bili v zadnjih desetih dneh predvajani na National
Geographic Channel [Na-Ge] v kabelskemu sistemu podjetja T-2

3).Serija Megagradnje, http://en.wikipedia.org/wiki/World_Trade_Center_(Manama) Zgradba WTC
Zgradbo sestavljata dva, 270 m visoka, 33 m vsaksebi stoječa stolpa, ki sta povezana s tremi mostiči. Na vsakemu od njih je vetrna elektrarna z generatorjem, ki ga poganja trikraka vetrnica premera 29 m. Na predvajanem filmu je prikazan premik vetrnice iz ležečega v navpični položaj, dvig
in natik vetrnice na generator. Dviganje je opravil žerjav, medtem ko so zadrževanje krakov, vsakršne neželene gibe in primik k gredi generatorja opravili delavci z več stometrskimi vrvmi, zategovanih zgoraj in spodaj.

mučenje a).- delo varovanja, zategovanja, usmerjanja in približevanja pri dvigu in natiku vsake od treh vetrnic je bilo ves čas imenovano kot "nadzorovanje" dviga.

mučenje b).- gonilnik generatorja je bil imenovan le kot turbina (s tem imenom je nekajkrat imenovan kar celotni sklop) in nikoli kot vetrnica,
čeprav nam pravopis narekuje (omogoča) tudi uporabo besede vetrnica.
SSKJ ; http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name ... rbina&hs=1
turbina , 20......strojn. vetrna turbina turbina, ki izkorišča kinetično energijo vetra ♪
SP : http://bos.zrc-sazu.si/c/SP/neva.exe?na ... rbina&hs=1
V vrsticah 1-7 zračna turbina ni vpisana
SSKJ : http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name ... rnica&hs=1
1. vétrnica -e ž (ẹ̑) 1. naprava s krili, lopatami, ki jih vrti veter
SP : http://bos.zrc-sazu.si/c/SP/neva.exe?na ... nica+&hs=1
1. vétrnica -e ž (ẹ̑) igrati se z ~ami; ~e mlina na veter;
Beseda vetrnica ima po SP enako veljavo tako za otroško igračo na palčki, kot tudi za 300 krat večjo strojno napravo, ki poganja električni
generator ; tako prvo, kot drugo vrti naravni zračni tok, ki mu rečemo veter. Uporaba tujke v strojni stroki je razumljiva, medtem ko je v širši rabi povsem odvečna, saj takšno gonilo s poimenovanjem vetrnica loči od turbin, ki jih poganja voda para ali plinski tok nekega zgorevalnega procesa.

mučenje c). Po končani montaži vseh treh vetrnic in preizkusu vrtenja, na koncu predvajanega filma nam na slovenskem podnaslovu sporočijo :
» Od sedaj dalje bo turbine NADZOROVAL le veter«.

Zaradi tega stavka, ki je enkraten primerek »bogatenja in razvoja« našega jezika, je bil ta primer prištet med primere, ki jih opisujemo tukaj v
naši jezikovni temi.

4).Serija Šepetalec psom http://natgeotv.com/si/dog-whisperer ; Cesar Millan , LA
Prevajalci in sodobni slovenski »razumniki« si predstavljajo, da lahko besedo nadzor uporabijo povsod : pri razlagi o ljudeh, živalih, letalih in vožnji
po cestah. Figo !
V kolikor Američani sebe nadzorujejo (opazujejo) se Slovenci znamo tudi obvladovati ali samoobvladovati ;o tem smo tukaj pisali 7.maja 2012. Ko
nas ameriški šepetalec psov Cesar Milan v vsaki oddaji te serije uči, kako se doseže nadzor nad psom mi tukaj vemo, da nas opazovanje (nadzor)
psa po SSKJ ne obvaruje pred ugrizi, zato moramo znati žival - tako kot letalo - tudi OBVLADOVATI.
O letalih, vetrnicah, ljudeh in psih tu pišem zato, ker se je neprimerna raba besede nadzor razširila s tehnike že daleč naokoli, vendar se tega
nasilnega spreminjanja državnega jezika mnogi odgovorni posamezniki sploh ne zavedajo.

5). Sekunde do katastrofe http://en.wikipedia.org/wiki/Air_France_Flight_4590 ; Concorde, Pariz
Na koncu tega filma, med odštevanjem sekund do padca letala, letalski strokovnjak gledalcem razloži, da ima Concorde na zadnjem robu krila dve nadzorni točki in ko je visoka vročina ognja gorečega levega krila ti nadzorni točki raztalila, se letala ni moglo več nadzorovati, zaradi česar se je
hitrost še zmanjšala in letalo je »strmoglavilo«.
Približno takšno besedilo sem si zapomnil po branju sloveskih podnapisov. Zaradi tega, ker se je težko zapomniti deset stavkov besedila, sem
napisal le en sam stavek njegovega osrednjega dela, saj je taka neprebavljiva poimenovanja dovolj napisati le enkrat.

Kot nalašč, je bilo tokrat poleg prevajalskega podjetja v končni »špici« razločno izpisano tudi ime prevajalca. Z nadalnjimi preiskovalnimi postopki
sem odkril, da oseba ne živi na Otoku, temveč je od mojega do njenega naslova le borih 24 sekund leta v smeri 100,5 stopinje.

Omemba »NADZORNIH TOČK« in »izgube NADZORA« je bil zadosten vzrok, da tukaj omenimo tudi ta primer

6). Teroristični napad, B747, PAL 434, Manila - (Tokio) - Okinawa. http://en.wikipedia.org/wiki/Philippine ... Flight_434
Na letalu podtaknjena bomba je eksplodirala, vendar sta pilota s poškodovanim letalom uspela pristati na otoku Okinawa.

Ta dogodek je tukaj zapisan zato, ker nas je prevajalka naučila, da ima letalo poleg pristajalne opreme še dvigalo z elevatorjem, kar je potrebno
za nadzorovanje višine leta. Tako nekako sem si zapomnil umno razlago o enih težavah pri pristajanju, drugo težavo so pa povzročili prekinjeni
nadzorni kabli za nadzorovanje krilc, zaradi česar pilota nista mogla nadzorovati nagiba in sta morala letalo nadzorovati na drugačen način.
Zadnji stavek se najbrž povsem ne ujema s tistim, kar je pisalo na podnapisih, toda najpomembneje v tej povedi je, da s takšnim izrazjem
prevajalci (?) mučijo našo letalščino in seveda slovenski jezik.


Moja mnenja k navedenim primerom so oblikovana tako, kot nam narekujeta SSKJ in SP. Tisti, ki v ti dve jezikovni knjigi (ali njihov
e-nadomestek) ne pogledajo nikoli ali pa le na vsakih nekaj let po enkrat, se vedno večjih razlik med pravilnim besedjem in napačno vsakdanjo -
tudi uradno - rabo zagotovo sploh ne zavedajo.
V kolikor pobrskamo po svetovni spletni mreži že kmalu najdemo izrazje, zaradi katerega v našemu prostoru nastaja sedanja (opisana) zmešnjava. http://en.wikipedia.org/wiki/Aircraft_f ... #Technique Na tej spletni strani najdemo
»….aircraft flight control system consists of flight control surfaces…..” angleško poimenovanje letalskega krmilja in kar tukaj najdejo
slovenskega jezika neuki prevajalci, se brez pomisleka znajde tudi na podnapisnih trakovih dokumentarnih filmov.

Ko tu preberemo, kaj nam naroča Zakon o javni rabi Slovenščine, ki ga je sprejel Državni zbor l. 2004
http://24ur.com/novice/slovenija/zakon- ... velja.html o letalskemu krmilju ne najdemo nobenega stavka. Bi morali zaradi nekaj trdoglavcev ki pravijo, da je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano, semkaj prišteti še vse zablode našega letalskega besedja ?

Šentvid nad Ljubljano,1.julija 2012
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Ne Jul 08, 2012 5:00 pm

ZRAČNA PLOVBA ; zato, da ne poozabimo nanjo
------------------------------------------------------------------

V decembru leta 2010 je bila AB gostja v jutranjem programu TVS1 : http://tvslo.si/#ava2.90211963;; Njena pripoved je tekla tako mirno in gladko in brez ene same
tuje besede: bila je pravo nasprotje govorice njenih moških poklicnih tovarišev, ki brez raznih tujih jezikovnih vložkov ne znajo ničesar povedati. Uvodni stavek
televizijke K.je je bil vzrok, da sem se že takrat namenil o tem napisati nekaj vrstic, toda vedno se je nekaj zataknilo.

Današnje pisanje so povzročili dogodki v zadnjem tednu, vendar se poprej vrnimo v december 2010.

Možnost spremljanje jutranjega programa imamo predvsem upokojenci, zato je vsem, ki tega pogovora še niste videli predlagam njegov ogled na gornji povezavi z
začetkom ob 31min 40sek in trajanju do 36min 30sek celotnega videa.
Čeprav se je moj spisek zrakoplovcev pred mesecem dni spet povečal za eno pomembno osebo še vedno vztrajam, da je za plutje in plovbo še vedno najprimernejša
voda. Zaradi tega vzroka ne morem razumeti zakaj se naši vojaki, tisti, ki so v sestavi Brigade x x x Letalstva, tako vztrajno navdušujejo nad "raznovrstnimi "plovili.

Moj predlog za ogled videa je seveda z namenom, da se vsi seznanite s sporočilom, ki nam ga prinaša. Simpatična televizijka K. nam namreč že v začetku videa sporoči,
da imamo v naši državi 64 pilotov različnih vojaških plovil in 124 pilotov velikih potniških letal.
Moje vznemirjenje ob temu podatku je bilo tolikšno, da je bila že kmalu zatem po e-pošti naprošena, naj mi prvi, to je mokri podatek, razloži malce natančneje; njen
odgovor je bil le nekaj ur kasneje :
»…..Kar pa se tiče vašega vprašanja, podatek po številu vojaških pilotov so mi posredovali na Ministrstvu za obrambo in rekli natančno tako, kot sem uporabila tudi v prispevku. Torej, imamo 64 pilotov različnih vojaških plovil. človek pričakuje, da oni vedo kakšen izraz se uporablja oziroma je pravilen…«

K. mi je povedala, da rada bere vse, kar je napisanega o letalstvu, zato verjamem, da bo prebrala tudi tale zapis. Prosim jo za opravičilo, za naš slovenski jezik gre in
zato sem semkaj prenesel del pisma z dne 10.12.2010.

Sedaj preberimo še, kaj smo v temu tednu prebrali v časniku Delo in na spletišču Delo.si http://www.delo.si/clanek/212730 Katapultiranje iz pilatusa ni kaznivo dejanje
V stavku pod naslovom drugega poglavja preberemo
»…. leti, ko so bila v zraku tri vojaška plovila Pilatus PC-9M, ki so…….« in še na koncu članka »…..sprejeli prepoved jemanja sopotnikov v zračna plovila……« .
Odkod in zakaj tako izrazje ?
Za »tv« primer je točno povedano, kje je bilo kotišče poimenovanja plovilo, v drugem primeru pa je bilo to izrazje slišano najbrž na tiskovki MORS, saj je to sporočilo
posredovala tudi STA, ki se jo kot vir navaja v članku http://24ur.com/novice/slovenija/za-kat ... ozena.html
V teh dveh primerih je bilo uporabnikom množičnih občil sporočeno, da ima SV v Cerkljah ob Krki v uporabi razna vojaška plovila in tudi zračna plovila, medtem
ko ljudje, državljani, v zraku nad seboj prepoznamo leteti le vojaško pobarvane helikopterje in podobno pobarvane Pilatuse. Kdaj se po zraku giblje plovilo in kdaj letalo,
ljudje spodaj ne ločijo, čeprav jih ta vojaška tehnika zelo zanima, saj jo jo država v namen njihove varnosti ima ter vzdržuje.

Državljani RS leteče naprave že dolgo poznajo kot letala, aeroplane, redko tudi kot avi(j)one; kot leteča plovila jim te naprave, širše gledano, niaso znane.
Kakšen odgovor najdemo v uradnih jezikovnih knjigah (elektronska oblika) in v Zakonu o letalstvu ?
Slovar slovenskega knjižnega jezika [SSKJ] http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html
a).plovilo http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name ... ovilo&hs=1
a). 1. vodno vozilo ; 2. v zvezi vesoljsko plovilo vozilo, namenjeno za vesoljske polete
b).vojaško plovilo : zadetkov ni bilo…….c). zračno plovilo : zadetkov ni bilo
b). http://bos.zrcsazu.si/cgi/a03.exe?name= ... ovilo&hs=1
c). http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name ... ovilo&hs=1
Slovenski pravopis [ SP] http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html Tako, kot pri SSKJ tudi pri SP zadetkov za vojaško plovilo in za zračno plovilo ni bilo.
V zakonu o letalstvu [Zlet, 2001] je za leteče naprave kot osrednje poimenovanje uporabljena beseda zrakoplov, medtem ko letečih in drugih (vojaških) plovil ne
omenja v nobenemu izmed 225.-tih členov.

Proti koncu meseca junija mi je SV, Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, poslalo pisno sporočilo v katerem pravijo »……….Sporočamo vam,
da pripadniki Slovenske vojske pri svojem vsakdanjem delu skrbimo za pravo in točno izrazoslovje sleherni dan v službi domovine….«. Ta stavek se resda nanaša na
razpravo o neki drugi besedi, vendar je tako splošne narave, da se ga zagotovo lahko uporabi v vsakem primeru, zato bo uporabljen tudi v nadaljevanju.

Mnenje :
SV uporablja izrazje, ki ni vpisano v SSKJ ali SP in tudi ni uporabljeno v Zlet, zato trditev naše SV, da »…skrbimo za pravo in točno izrazoslovje sleherni dan….« v primeru
rabe izrazov »vojaška plovila« in »leteča plovila« zagotovo ne more veljati.
Kakšno pisno in govorno izrazje pripadniki SV uporabljajo pri medsebojnem sporazumevanju in znotraj ograj vojaških objektov je seveda njihova pristojnost.
V tukajšnjemu zapisu je obravnavano le sporazumevanje (komunikacija) med SV in občani, ki pa mora – brez da bi kaj takega predpisoval zakon – biti vsem vsaj približno
enako razumljivo.
Kot mi je že dolgo znano, se SV vseskozi trudi imeti z javnostjo karseda dobre odnose in takšne tudi takrat, ko se bo pogovarjalo o letalstvu. Javnost jih bo z
naklonjenostjo sprejela le takrat, kadar ji bodo razna sporočila posredovana v razumljivi obliki. Leteča plovila – z vesli ali brez – je izrazje, ki ljudem ni razumljivo : otroci
ga ne slišijo, ne doma in ne v šoli med urami učenja maternega jezika.

Najpametneje bi bilo, da SV to ploveče izrazje opusti tudi znotraj svojih ograj, saj jih v naslednjih desetletjih razen letal, helikopterjev in brezpilotnih letalnikov zagotovo ne bo imela : njen leteči naraščaj ji bo za tak ukrep zelo hvaležen.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Sr Jul 11, 2012 6:46 pm

NAŠE DVORIŠČE po letu in pol ; popravek
-----------------------------------------------------------

28.-tega marca letos sem v zapisu "Naše dvorišče po letu in pol" malce po ovinkih razložil svojo slabo voljo, ki je nastala ob nekajkrat slišani besedi plovnost.
Kaj vse v tistemu zapisu še piše ne bomo obnavljali, dovolj bo, če od tam prenesem del nekega stavka : "...nekim ljudem plovnost zelo gladko zdrsne z jezika ...."

Včerajšnje bojevanje z zračnimi in vojaškimi plovili me je skoraj strlo (tudi moker sem bil), zato se mi je prileglo nekaj ur oddiha. Gorenjska je pravi balzam
za dobro počutje in že se je začelo brskanje po leškemu spletišču. http://www.alc.si/index.php?option=com_ ... Itemid=110
Že po nekaj minutah, še preden je gorenjski balzam začel delovati, se je kot bi tam čakal le še mene, odprl naslednji zapis :
..................................................................................................
Novice * Novice * Stanje na računih
Stanje na računih
Tuesday**, 28 February 2012 ** to je najbrž torek ?
Objavljamo stanje na računih
..............

Še nekaj informacij:

Letos bosta LETEČA oba Blanika 03 in 04, ker smo ugotovili,da je 04 NALETEL manj kot smo mislili. Nejc že dela redni pregled. Z malo sreče bo do začetka
sezone LETEČA tudi lesenjača, za E6 so deli naročeni. Tudi drugi Pawnee bo v kratkem LETEČ. Julka pa tako ali tako LETI celo zimo.

Xxxxxxx Xxxxxx, (predsednik)
................................................................

Pomembne besede v temu zapisu so za tukajšnjo rabo izpisane z velikimi črkami. Predlagam, da gornji zapis ne preberete le enkrat, temveč vsaj trikrat ali
petkrat. Ob vsaki ponovitvi branja vam bo naraščalo spoznanje o njegovi enkratni primernosti za razpravo o primernosti rabe besede plovnost.

Naslednja zanimivost, ki jo opazimo je datum gornjega zapisa. res je le en mesec starejši kot je datum moje "slabe volje", vendar dokazuje, da so Gorenjci
(in Vrhničani) znali poimenovati, kdaj je ali ni neka naprava leteča, že pred mnogimi desetletji.

Poskusimo gornji odstavek napisati z " modernim" besedjem :

"......Letos bosta PLOVNA oba Blanika 03 in 04, ker smo ugotovili, da je 04 NAPLUL manj kot smo mislili. Nejc že dela redni pregled. Z malo sreče bo do
začetka sezone PLOVNA tudi lesenjača, za E6 so deli naročeni. Tudi drugi Pawnee bo v kratkem PLOVEN. julka pa tako in tako PLUJE celo zimo........"

V kolikor začnemo pisati s plovnostjo Blanika, potem moramo tudi pisati, koliko je naplul in koliko julka pluje, saj plovnim Blanikom in julki pritiče le plutje.
Zakaj omenjam možnost takega pisanja vam bom razložil kdaj drugič.

Preden mi očitate neresnost, poskusite odstavek nekajkrat prebrati še v tej obliki :

".......Letos bosta PLOVNA oba Blanika 03 in 04, ker smo ugotovili, da je 04 NALETEL manj kot smo mislili. Nejc že dela redni pregled. Z malo sreče bo do
začetka sezone PLOVNA tudi lesenjača, za E6 so deli naročeni. Tudi drugi Pawnee bo v kratkem PLOVEN. julka pa tako in tako LETI celo zimo............."

Kdor bo po branju te razprave in oblike zapisov še vedno ocenjeval kot neresne, naj prebere še :

ZLet ; člen 31- (2) : Zrakoplov velja za plovnega, če je bil projektiran, izdelan, opremljen in vzdrževan skladno s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter ima take LETALNE LASTNOSTI , da izpolnjuje predpisane PLOVNOSTNE ZAHTEVE..

Letalne lastnosti = plovnostne zahteve !! Nisem jezikoslovec, vendar domnevam, da sem odkril nov primer jezikovne oblike, ki se jo imenuje oksimoron. Kdor
o skladnosti zahtev letenje-plutje razmišlja malce več kot pet minut bo pri čl.31-2 že začel spoznavati podobnost z oksimoroni : Prešeren: molče trobental je;
Zidar :črno mleko; ali Shakespeare : jagnje krvoločno.........

Bistroumni nesmisel ali oksimoron (grško oksis - bistroumen, moros - neumen) je besedna zveza, sestavljena iz dveh logično-semantično nasprotujočih si
izrazov. O tem, koliko sta si besedi letenje in plutje pomensko nasprotujoči ali (morda) sorodni, ne bom odločal jaz, niti zborček zagovornikov suhe vode (!),
temveč bom za to delo prosil ISJ FR ZRC SAZU. Malce bo treba počakati, čas dopustov bo hitro mimo in takrat bom izvedel, ali sem uvrščen med moros-tarje
ali kam drugam.

Gospod predsednik aerokluba tam gori na Gorenjskem,
v boju za naš jezik uporabim vse, kar koristnega najdem okrog sebe. Upam, da boš o letalnih sposobnostih vaših letalnikov še pisal, letalci morajo o tem slišati
in brati, saj jih bodo le zgledi opogumili spet uporabljati besedje, ki je veljalo skoraj sto let.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Po Jul 16, 2012 2:46 pm

JADRANJE na pobočjih (valovih) Na - Ge
---------------------------------------------------------
Na moje pismo z dne 14.junija 2012 in z njegovima dodatkoma dne 3.7.2012, s katerimi naslovljence obveščam na v dokumentarnih filmih Na - Ge
najdeno neprimerno izrazje, so do današnjega dne prispeli trije odgovori :

- v prvemu z dne 17. 6. piše :" narod si bo sodbo pisal sam". To napoved lahko razumem v več oblikah. Po eni od njih se bodo Slovenci nekoč
samoupravno naveličali jezika svoje države in a).splezali nazaj na drevje ali b). s parlamentarnim postopkom izumili neka nova skupna jedra, saj je
prava slovenščina vsaj za polovico njih očitno postala pretežka.

- v tretjemu z dne 3.7.2012 mi je bilo s stavkom...
" ...........aktivnosti nekoliko sprostile, se bomo posvetili vašemu jezikovnemu problemu,...." ...povedano, da je tisto, o čemer v poslanemu pismu
pišem MOJ jezikovni PROBLEM. S tako obremenitvijo se seveda ne morem strinjati, saj sem jaz le eden od dveh milijonov prebivalcev države RS, ki
so dolžni jezik države uporabljati in zanj tudi skrbeti. Gornji stavek se še nadaljuje :
"..........problemu, ki pa si zasluži temeljitega strokovnega razmisleka. ....."
S temeljitim jezikovnim razmislekom bi se načelno lahko strinjal, vendar ima preveliko "operativno" napako: v času, ko se z raznovrstnimi komisijami prelaga odgovornost z enih ramen na druga nastane že prevelika izguba časa in s tem že nepopravljiva škoda. O strokovnih zadevah jezika naj odloča
SAZU, zato ga imamo in če SP-ja ne znajo odpreti kje drugje, naj to storijo oni.

- v drugemu pismu, tistemu z dne 28.6.2012, so me opisali kot velikega ljubitelja filmov in oddaj o letalstvu in še slovenskega jezika za povrhu. Velik
pomen k tej ugotovitvi pripisujem zato, ker so tako hvalo izrekli v ustanovi, ki
"...pri svojem delu skrbi za pravo in točno izrazoslovje sleherni dan..." .
V zadnjemu stavku mi želijo.."....obilo užitkov ob gledanju tovrstnih oddaj še naprej in vse dobro v življenju !....". Zanimivo, kajne ?

Mojo jezo zaradi pačenja jezika v tovrstnih oddajah so prevedli ali poenostavili v dobro počutje in mi ga priporočili še v nadalje. Domneval sem, da je
to kak moderen ali celo "obrambni" PR postopek, vendar ta ugibanja niso trajala dolgo :
11.7. 2012 je kanal Na - Ge predvajal film o preiskavi nesrečnega dogodka, ki se je zgodil 6.avg.2005. O tem nam je rtvslo.si takrat poročala takole : http://www.rtvslo.si/svet/v-letalski-ne ... tvih/41007
Na kanalu Na-Ge predvajani film je iz serije Air Crash Investigation najdemo na YouTube v dveh delih
http://www.youtube.com/watch?v=mQMTr48Ooj8 in http://www.youtube.com/watch?v=3BhTg6iWlJU , vendar v njih ni tistega, kar mi je v sredo
na tv Na-Ge spet povzročilo slabo počutje, za kar je bila dovolj le druga polovica filma.
Slovenski prevod videnega dela filma je bil nova mojstrovina, zaradi katere se bo jezikovna zmeda še povečala.
JADRANJE.
Ugotavljam, da le malokdo izmed dveh milijonov slo. državljanov zna razložiti pojem jadranje, najsibo po vodi, ali v zraku. Prevajalec ali prevajalka videnega filma je dokazano med njimi, poleg njega pa še vsi tisti, ki tovrstna prevajanja na naših tleh organizirajo.
JADRANJE v videnem filmu.
Oba motorja ATR-72 sta se na potovalni višini ustavila. O vzrokih tukaj ne bomo razpravljali, zanima nas le uporaba besede jadranje. Uporabljena je
bila ob ugotavljanju, ali letalo lahko prejadra do Palerma, nekajkrat pri razlagi drsnega razmerja, pri razlagi na nož (da ali ne) postavljenih krakov propelerjev in še nekajkrat pri govorjenju "kar tako". Prava jadralna "štala", bi temu rekli mladi slovenisti, če bi jih imeli v svojih letalskih vrstah.

Ko je bilo filma konec in se moja volja še ni "shladila" sem se spomnil še na :
- tistega modro oblečenega možakarja, ki je v TV studiu razlagal (tudi modro) o jadranju B-747 z vsemi ugaslimi motorji skozi oblak vulkanskega pepela ;
- tistega športnega novinarja, ki mi je povedal, da se pri jadranju nič ne skače ali brca, temveč le sedi in pritiska na neke knofe ;
- tiste jadralne letalce, ki iz Dežele na sončni strani Alp ob vsakih primernih prilikah letijo do senčne strani Alp in še nazaj, ter za tovrstne dosežke ne
dobivajo nikakršnih priznanj kot tudi ne najkrajšega zapisa vsaj na znanemu spletišču, ki je na dosegu roke znanega letalca.
- na prisrčno pisno sporočilo z mariborskim žigom, v kateremu mi želijo še "obilo užitkov ob gledanju tovrstnih oddaj".
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Sr Jul 25, 2012 3:50 pm

VESOLJSKA UNIVERZA in vesoljska prevozna sredstva
-----------------------------------------------------------------------------

Že večkrat sem brskal po telefonskemu imeniku in podobnih spletnih straneh, iščoč naslov slovenske podružnice te univerze, vendar je še vedno nisem
našel. Zato moram namesto v dvoje, kar tukaj razlagati svoja mnenja ter vas vse poprek obremenjevati z nečem, kar vas morebiti niti ne zanima:
letenje v prostoru, ko nad seboj nimaš modrega neba in belih oblačkov večine letalcev najbrž ne privlači.
V naši jezikovni temi razpravljamo o izrazju in ker sta vsaj začetek in konec dandanes vseh nam znanih vesoljskih potovanj na naši (skupni) Zemlji,
potem smo seveda radovedni, ali je njihovo izrazje usklajeno z našim. Potreba po jezikovni usklajenosti ne nastaja zaradi morebitnih težav
sporazumevanja med jadralci in raziskovalci vesolja, temveč zaradi množice uporabnikov vse vrste slovenskih občil.

Na e-naslov, za katerega se je dalo sklepati, da je naslov gospoda, ki se pod članki podpisuje kot zastopnik Mednarodne vesoljske univerze za Slovenijo
sem že jeseni leta 2008 poslal pismo z zelo kratkim opisom kaj menim o uporabi besed plovila in plovba. Prosil sem ga naj mi odgovori tudi v primeru,
če o vsem tem ne želi razpravljati. Ker odgovora ni bilo, štiri leta so medtem minila, sem lahko sklepal, da se razpravi ne odpoveduje zato menim, da
naslov ni bil pravi,

Spletišče Opensoaring obiskuje vedno več ljudi, morda je gospod M.K. tudi že med njimi, zato bom svoje razmišljanje in vprašanja objavil-postavil kar
tukaj.

Članke predstavnika MVU, gospoda M.K. se najde po raznih slo.spletiščih in drugih občilih. V njih obravnava letenje »od tal« tja do roba vesolja, zato jih
bom za enostavnejše postavljanje vprašanj raje razdelil v tri skupine : 1). Dalnje vesolje 2). Bližnje vesolje 3). Stratosfera

k1). Članki o raziskovalnih odpravah po našemu osončju so zanimivo branje. Med njimi so najbolj zanimivi tisti, ki opisujejo pristanke samodejnih
naprav na planete, tamkajšnje raziskave in pošiljanje podatkov domov na zemljo.

Naprave, ki letijo po vesolju so v člankih zvečine poimenovane kot vesoljska plovila, zato vsakič pomislim na tisti nesrečni zapis v SSKJ
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name ... ovilo&hs=1
plovílo -a s (í) 1. vodno vozilo: 2. v zvezi vesoljsko plovilo vozilo, namenjeno za vesoljske polete:

Ko z vso resnostjo pomislimo na obliko dela, ki ga opravlja vodno vozilo, na vožnjo (voženje po) po vodi, se zavemo, da to vožnjo po vodi imenujemo
plutje ali plovba, kar nam v SSKJ potrdita vpisani slovarski gesli
plúti plôvem in plújem nedov., tudi plovíte (ú ó, ú) 1. premikati se po vodi: (plutje je glagolnik od pluti)
plóvba -e ž (ọ̑) glagolnik od pluti: plovba je trajala deset dni;

Zaradi tega, ker se nam pri slovarskemu geslu plovilo pod.št.2 izpiše še vesoljsko plovilo se lahko nedvomno sklepa, da to poimenovanje nastane takrat,
ko se neko plovilo giblje po vesolju. Ko v SSKJ za potrditev te domneve iščemo še geslo vesoljska plovba
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name ... lovba&hs=1 .......dobimo 0 (nič) zadetkov.
Plovba po vesolju torej ne obstaja, vesoljska plovila se tam ne gibljejo in zato tam ne morejo biti.. Zato se ob upoštevanju te razlage lahko trdi, da tudi
ni nikakršne potrebe za vpis napačnih pojmov v SSKJ.

Stalni bralci http://www.opensoaring.com/ ste s temi razlagami že dodobra zasičeni, vendar jih ponavljam zato, ker predstavnika MVU za Slovenijo
tukaj sprašujem kaj meni, zakaj besede (pojmi) plovba in plutje po vesolju, kljub očitnim vesoljskim dosežkom, še ni širše vneseno v uradni slovenski besednjak. ??

Na takšno vprašanje bi jaz odgovoril takole :

Najbrž zato, ker so sestavljavci SSKJ po prvih napakah z Jules Vernovo vesoljsko ladjo in vesoljskim plovilom v odbor le sprejeli nekoga, ki je vedel, da v brezzračnemu in breztežnostnemu prostoru, torej po nič-u, plovba ali plutje s kakršnimikoli plovili ni možna, zato novih takih nesmiselnih vpisov ni bilo.

Gesli "vesoljska ladja" in »vesoljska plovila« - glej prejšnjo in spodnjo povezavo – sta v SSKJ zato,
http://bos.zrcsazu.si/cgi/a03.exe?name= ... ladja&hs=1 ker so sestavljavci slovarja pozabili upoštevati naravne zakonitosti in obstoječe izrazje, nakar so upo rabili kar neposredni prevod izrazja, ki ga uporabljajo v anglosaksonsko govorečih deželah.

Zato, ker so pri jezikovnih razpravah najprimernejši preprosti dokazi – slo. jezik je enak za dr.znanosti kot za smetarske delavce – bom tudi jaz
poskušal pravo izrazje predstaviti s preprostim primerom:

» Koliko daleč bo LETEL vrženi kamen, preden bo padel na tla, bo odvisno od velikosti sile, s katero bo vržen. V kolikor bi bila uporabljena sila zelo
velika (neskončno velika), da bi kamen ODLETEL zelo daleč (neskončno daleč), kar pomeni, da bi lahko ODLETEL tudi v vesolje in tam LETEL še naprej
v neskončnost vesolja.

Kamen med svojim LETOM ne bo NALETEL na nobeno (dosedaj znano) pravo ali namišljeno mejo, od katere naprej bi se njegovo gibanje spremenilo
(ali vsaj preimenovalo) v plutje ali plovbo.

V kolikor naravni kamen zamenjamo z umetno napravo, se bo le-ta po metu gibala enako kot kamen ; ob uporabi zadostne sile bo tudi naprava
ODLETELA v vesolje in takrat se bo imenovala vesoljska leteča naprava ali kar vesoljski letalnik in morda v naslednjih desetletjih kar raziskovalnik.

k2). Znanost in znanstvena praksa sta spodnjo mejo vesolja določili na razdalji 100 kilometrov od naše Zemlje. Nedaleč od tod - gledano po vesoljskih razsežnostih - so in še krožijo vesoljske postaje.
V članku http://www.delo.si/druzba/znanost/vrnit ... ovila.html z naslovom »Vrnitev skrivnostnega vesoljskega plovila«
nam g.M.K. ponudi pravcati nabor poimenovanj za neko novo napravo, ki naj bi se gibala v temu prostoru.
Kdor bo članek prebral jih bo našel sam, za ostale jih bom pa naštel : vesoljsko plovilo, samodejno vesoljsko plovilo, vesoljsko letalce, orbitalno testno
vozilo, malo krilato vesoljsko plovilo in morda je še kaj spregledano.
Za koliko se je splošna razgledanost bralcev članka povečala ne znam oceniti, menim le da so morali med branjem šteti, ali se opisuje eno ali več
vesoljskih naprav. Zagotovo pa je bil v zadregi tudi pisec članka, vendar za nazaj popravkov ni, lahko pa se jim povsem izogne v prihodnje.
Pomemben korak k napredku je opravil že pisec M.K. sam. V besedilu preberemo, da je ta naprava letela v zemeljski krožnici, opravila polet, poskusni
polet, ponovni polet, podaljševan polet, rekordno dolg vesoljski polet, toda kot bi lahko ob imenu tudi pričakovali, nikjer ne piše, da je naprava opravila
vsaj kratek kilometer plutja ali plovbe.

Ta članek je vzorčen primer, kako bi ob uporabi besede letalnik - po potrebi vesoljski letalnik - mučna zadrega zaradi poimenovanja gladko odpadla.

Naj popravim še eno poimenovanje v članku. Poimenovanje raketoplan pri letalnikih Space Shuttle ni zaradi njihovega vira el. energije, kot se lahko
razume stavek v besedilu. Beseda raketoplan je zloženka besed raketa in aeroplan : vzleti kot raketa in pristaja kot letalo. Letalnik X37B še vedno
ostaja raketoplan (podzvrst letalnikov), saj v članku preberemo, da je vzletel z nosilno raketo Atlas, na sliki pa ga vidimo s krili in na kolesih.

k3). MVU se očitno ne ukvarja le z raziskavami vesolja, saj nam je g. M.K.v članku
http://www.slovenskenovice.si/novice/sv ... uperletalo opisuje začetne proizvodne težave ruskega "plovila" Su-100
superjet, katerega prvi prototip je leta 2008 na prvemu pole-tu dosegel kar 1200 metrov višine. Njegov serijski naslednik pa je letos na prikaznemu
letu "strmoglavil" v gorah Indonezije.
Go.M.K., Rusi svoje letalne naprave imenujejo "samaljot", zato predlagam, da jih ne posiljujete s plovili.
O nesreči v Indoneziji pa le tole:
Že po prvih poročilih se je zanesljivo sklepalo, kako se je nesreča zgodila. Kadar v meglicah oblaka pilot prenizko letečega letala v delcu sekunde pred
seboj zagleda steno gore z naklonom 80 stopinj se zgodi le nesreča. Za nikakršno strmoglavljenje ni bilo več časa in prostora.
Ko bi redno prebirali http://www.opensoaring.com/ bi kmalu spoznali, da je beseda strmoglavljenje na splošno zelo ponesrečeno poimenovanje za
nesrečne letalske dogodke, v nobenemu primeru pa za takega, kot se je zgodil v indonezijskih gorah..
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » To Jul 31, 2012 7:23 pm

STRMOGLAVLJENA PAMET
--------------------------------------
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je 21. februar razglasila za mednarodni dan maternega jezika.
Na spletišču http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2177 piše, da je po zadnjem popisu prebivalstva (2002) slovenščina materni jezik za skoraj 88 %
prebivalcev Slovenije. Tam tudi piše : Materni jezik je jezik, ki se ga naučimo v zgodnjem otroštvu od svojega okolja, družine ali drugega primarnega okolja.

V naslovu današnjega prispevka je beseda strmoglavljanje. Pri razmišljanju kolikšno število odraslih ljudi naj bi poznalo pomen besede strmoglaviti / strmoglavljenje iz besednjaka našega maternega jezika, mi je kot nalašč pomagal kar SSKJ :
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name ... aviti&hs=1 saj že v drugi vrstici razlag slovarskega gesla strmoglaviti piše :
strmogláviti -im dov. (á ȃ) 1.............ekspr. pasti sploh: otrok je strmoglavil z gugalnice in si potolkel kolena

Čeprav je bilo v naši in po okoliških vaseh nekoč na desetine gugalnic (gungelc), skoraj pri vsaki bajti ena, katerim so se leta kasneje pridružile še tiste iz
mestnih igrišč, se ne spomnim, da bi otroci z njih strmoglavljali. V kateri vasi so otroci z gugalnic strmoglavljali najbrž nihče ne ve; zagotovo tudi tisti ne, ki
je takšno razlago slovarskega gesla vpisal v SSKJ. Morda je bila po pomoti dodana v nabor tistih besed, od katerih se ene uporabljajo v vaškem, spet druge pa
v mestnem okolju ; glej primer žena v vaškem in soproga v mestnem.

Naj razmišljam tako ali drugače, se vsakič pojavi enak izid : v kolikor so ljudje v času učenja maternega jezika v otroštvu spoznali besedo strmoglaviti, so
nekaj let kasneje morali tudi še spoznali nadalnje različice njene uporabe, skratka vse, ki so vpisane v SSKJ, med njimi je tudi tisto, ki je v še vedno odprti
poprejšnji povezavi napisana kot prva.
strmogláviti -im dov. (á ȃ) 1. pasti, navadno navpično in z velike višine: letalo je strmoglavilo v bližini glavnega mesta;

Kljub vpisu v SSKJ, se beseda strmoglavljanje pri padcih z gugalnic v praksi k sreči ne uporablja, čeprav tudi taki padci povzročajo buške in rdeče praske;
pomen dobi le pri primerjavi z resnejšimi padci.

Padec navpično in z velike višine je v praksi zelo redek pojav, ki pa ima vedno zelo tragične posledice. Zato bi moral biti vsak, ki je v zgodnjih letih svojega
življenja opravil začetno, osnovno in srednjo šolo maternega jezika, zelo previden in resen pri izbiri besed, s katerimi v govorni ali pisni obliki opisuje razne
zvrsti padanja in tudi počasnejšega približevanja trdim tlem. To opozorilo ali nasvet naj posebej velja za tiste ljudi, ki takšna opisovanja počno poklicno;
največkrat se opisuje padce velikih letal.

Najdba vesti z naslovom "Rešil ga je sin" v stolpcu Narobe svet v časniku Slovenske novice, sobota, 28.7.2012 je bila vzrok za današnji zapis.
Zato, ker imam pred seboj tiskano izdajo tega časnika ne gre drugače, kot da besedilo vesti vsaj delno prepišem semkaj.
Rešil ga je sin.
New York - Ameriški pilot Mark Simmons je poletel** nad Rhode Islandom s transparentom, saj ga je najel moški, ki je tako želel svojo izvoljenko zaprositi za
roko. Med poletom mu JE ODPOVEDAL MOTOR , zato je PRISILNO TRDO PRISTAL in po radijski zvezi poklical pomoč. Njegovega klica ni prestregel nihče,
dokler se mu ni javil kar 8-letni sin. Deček je nato hitro poklical obalno stražo in ji javil natančne koordinate STRMOGLAVLJENEGA letala, zato so njegovega
očeta rešili zgolj z LAŽJIMI POŠKODBAMI . Naslednji dan je ŠE ENKRAT POLETEL** in končal svoje delo. Moškemu, ki ga je najel, je izvoljenka odgovorila z da.

Dragi naši novinarji, zagotovo bom edini uporabnik vaših storitev (po novem : produktov), ki vas bo opozoril na kvalitetno (?) raven tega članka.

= Čeprav mi od dec.1956 do dec.1992 motor ni nikoli odpovedal, se še vedno spomnim poskusov zunaj-letaliških pristankov, ki so bili sestavni del pogostega preizkušanja znanja nas vseh v tistih časih. Zato lahko trdim, da bi Martin, Kralj ali še kdo izmed učiteljev vsakogar od nas, ki bi poskušal prisilno trdo pristati,
takoj in za vedno poslali domov : tudi simulacije takih pristankov - skoraj do dotika tal - so morale biti brezhibno "mehke"
Upam si trditi, da tudi M. Simmons ni prisilno pristajal trdo.
= Radijsko sporazumevanje očeta in sina je seveda verjetno, vendar je zapis o dečkovemu javljanju Obalni straži natančnih koordinat mesta nesreče le malce preveč "natančen".
Zato, ker so bile javljene natančne koordinate, je bil oče rešen zgolj z lažjimi poškodbami; tako se lahko razume ta stavek.
= Prisilni trdi pristanek M. je Simmonsa je označen kot strmoglavljanje. Priznam, ko sem to prebral, sem takoj pomislil na pogosto prisotno premajhno hitrost
letala in posledično strm padec navzdol, na razbitino, ogenj in veliko srečo pilota, da se je iz ruševin sam še pred ognjem izvlekel na varno razdaljo.
Hip zatem mi je bilo v naslednjemu stavku sporočeno, da je Mark že naslednji dan ponovno "poletel", kot se v stavku razume kar s strmoglavljenim letalom, ter dokončal svoje delo : vleko ljubezenskega sporočila.
Oddahnil sem si, saj konec zapisa razumem kot sporočilo, da sta pilot in "strmoglavljeno" letalo še vedno leteča.

Uvodna razprava o "strmoglavljanjih" je napisana kot pomoč bralcu, na kakšne okoliščine naj pomisli, kadar prebere ali sliši besedo strmoglavljanje.
Razmišljanju povprečnega bralca ob branju takšnih vesti je bilo prilagojeno tudi moje razmišljanje na koncu prejšnjega odstavka. Zagotovo bi mu pritrdila tudi
doktor M.M., psihologinja, ki je o zlovešči besedi strmoglavljanje tudi že podala svoje mnenje. Veliko bi nam o raznih strmoglavljanjih vedel povedati tudi naš preiskovalec letalskih nesreč, vendar je očitno spet izgubil naš spletni naslov, zato ga obnavljam kar tukaj http://www.opensoaring.com/

Zanimalo me je, kaj se je v resnici dogajalo in brskanje po spletu ni bilo odveč. Kako je dogodek potekal preberite v nadaljevanju.
Mark Simmons je s Piper Pawnee-jem vzletel na letališču Westerly State Airport in od obale ameriške celine proti 22 km oddaljenemu otoku Block Island vlekel naročeni napis. Po 10-tih minutah leta, že blizu obale cilja je motor odpovedal in Simmons je moral pristati na vodo. Pristanek je bil uspešen, letalo se ni
zlomilo, pilot le rahlo poškodovan, klic na pomoč je bil prestrežen, neka plavajoča zračnica je bila kot naročena zelo blizu, pilot je po mobitelu sinu še sporočil
kje je in kimalu zatem ga je pobral mimoploveči zasebni čoln. Še preden je ladja Obalne straže priplula do mesta pristanka se je letalo že potopilo na dno
preliva; Piper očitno ni imel pravega potrdila o plovnosti. Podatkov, kaj meni zavarovalnica še ni bilo videti nikjer.

Kje so našli ljubljanski novinarji podatek o strmoglavljanju tega letala najbrž ne bom nikoli izvedel.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Sr Avg 08, 2012 7:47 pm

LETALSTVO V OBČILIH ; novo nadaljevanje
-------------------------------------------------------------
Karkoli odprem, najsibo to tv, časnik ali spletna stran, povsod so napake, napake, tujke,. neumnosti, modne besede ali kot bi rekli v novoreku :
prava štala. V kolikor bi bila ta zmešnjava izrazja najdena ob razlagi najnovejših in s tem malo znanih odkritij bi se dalo potrpeti, toda ko se to
dogaja z načeli, ki so jih odkrili že Fran Ramovš, Lilienthal in brata Rusjan, potem je z nami vsemi nekaj hudo narobe.

Poletje je čas počitniškega letenja z jadralnimi padali, zmaji in skoki v dvoje s klasičnimi ter jadralnimi padali. Ob besedi letalniki se spomnim, da mednje spadajo tudi te letalne naprave, zato vedno pri brskanju po spletiščih preberem vse, kar tam piše o njih ; tako o športnih, kot tudi o
nesrečnih dogodkih. Najdba tega tedna je na videz nepomembna, je pa nov enkratni primer, kako izginja nekdaj znana slovenska natančnost.

Delo.si je v minulemu tednu objavilo članek "V Zgornjem posočju sta se poškodovala jadralni padalec in zmajar"
http://www.delo.si/novice/kronika/v-zgo ... majar.html
Tistim bralcem, ki bodo že hip po odprtju povezave spet pomislili, da uživam ob vsakem novem oteklem gležnjusvetujem, naj preberejo zapis do
konca saj ne bom pisal o buškah, temveč o uporabljenemu besedju. V njem sem našel besedne in povedne cvetke :

1). 24-letni jadralni padalec s Koroške naj bi v skupini padalcev
a - ki je na višini 4000 m odskočila iz motornega letala,
b- med pristajanjem prišel v brezvetrje in pri tem izgubil vzgon na padalu,
c - zaradi česar je začel hitreje padati proti tlom
Za pomoč pri sklepanju sem poklical pristojno osebo, znanega slovenskega jadralnega padalca. Z nesrečnima primeroma ni bil seznanjen; vedel je
le, da sta se dva dogodka s poškodbami zgodila v Posočju. .
1a) O skakanju jadralnih padalcev z letala ni še nikjer bral in ne verjame v možnost, da bi se kje kaj takega sploh prakticiralo. Tudi jaz se ne
spomnim nikakršnega opisa takšnega načina vzletanja jadralnih padalcev.
1b).Jadralna padala in jadralni zmaji spadajo med letalnike težje od zraka in tudi za njih velja, da lahko letijo v povsem mirujoči atmosferi, torej
tudi v popolnem brezvetrju. Zato se v temu primeru lahko zatrdi, da se (talno) brezvetrje ne more navajati kot vzrok za zmanjšanje vzgona in
tršega pristanka letalca.

2). 43-letni jadralni zmajar je vzletel na Kobali nad Tolminom in pristajal ne tolminski heliodrom.
a).- Med pristajanjem na travniku v bližini omenjenega heliodroma je zapihal veter, zato je trdo pristal na kupu zemlje in se hudo poškodoval.
Poleg tamkajšnjega heliodroma so površine, kjer pristajajo tudi jadralni padalci ,ki priletijo s Kobale ali od kod drugod. Njihov položaj, velikost in dostopnost sem si ogledal na Google Earth, vendar le zaradi radovednosti, kakšne so tam možnosti tudi za zunajletališke pristanke jadralnih letal.
2a). Tudi v temu primeru se veter omenja kot vzrok neuspelega pristanka. V prvemu primeru ga ni bilo, v temu pa je zapihal je ravno ob pristajanju, zaradi česar je zmaj padel na kup zemlje.

O nesrečah je bil obveščen tudi uradni preiskovalec letalskih nesreč, ki bo po svojih raziskavah zagotovo znal svetovati leteči druščini, kako naj varno
leti oz. kako naj pri svojemu letenju predvideva in upošteva gibanja zraka.

Mene zanima le, kje v liniji od točke nesreče do objave v občilih nastajajo napačni opisi ali vstopa napačno izrazje; oboje je v temu članku prisotno.

V članku preberemo tudi...."so navedeli na policijski upravi Nova Gorica ", zato je bila to prva najdena sled, saj STA ali katerikoli drugi viri niso v
njem ni nikjer omenjeni. Moj klic k predstavniku za stike z javnostjo na PU NG je bil neuspešen in uspešen hkrati. Možak je bil neznansko zgovoren
in ljubezniv, vendar izvedel nisem ničesar , saj vprašanja, če so iz letala na višini 4000m skakali jadralni padalci - kot je navedeno v
članku - ali klasični športni padalci ni in ni razumel. Vsakokratni odgovor je bil : "tako so nam povedali", vendar kdo so bili tisti, ki so povedali nisem izvedel. "To bi vedeli oni pri Kobaridu, saj se je ta nesreča zgodila tam, ne vem kdo je bil tam, morda bi pa kaj o tem vedeli na letališču v Bovcu".

Kobarid in Bovec sta zame predaleč, zato sem dokaj uporabne podatke našel na spletišču Posoški aeroklub Tolmin, kjer med Navodila za uporabo
letališča Bovec najdem ...." ....namenjenega za: - klasično letalsko padalstvo, " ; .......- šolanje ........ klasičnih letalskih padalcev, ;.....
....- Med hangarjem in VPS je padalski krog, prostor za ...." in še v točki 3. :
" - Cona padalskih skokov je iznad VPS.
- Dvigovanje letala za metanje padalcev se odvija po šolskem krogu tako, da takoj po vzletu v smeri 25 podaljšamo v smeri steze proti slapu Boka, nadaljujemo v levi vzpenjajoči zavoj in se priključimo na pobočje Polovnika. Nalet za padalce se vrši v smeri 25 ali 07 oziroma po dogovoru z vodjem letenja.........".

Med brskanjem naokrog je bil odkrit še drugi članek, v kateremu najdemo popolnoma enako besedilo kot v prvemu, vendar je tu naveden še vir STA
http://www.primorska.info/novice/18554/ ... _in_zmajar

Pisec članka je bil eden (STA) in pri navajanju podatkov se je skliceval na PU NG, zato lahko sklepam, da so vse napake nastale med udeleženci
nesreč in njihovimi prvimi sogovorniki : reševalci in policijo. Gasilcev tam ni bilo, reševalna helikopterja sta odletela, zato so novinarji podatke
iskali na policiji.
Kotišče napačnega izrazja se torej začne na Policijskih upravah, kjer njihovi predstavniki preveč verjamejo pripovedi udeležencev, najbrž tudi
okoliščin dogodka ne razumejo dovolj natančno, kar je tudi najverjetnejši vzrok za napačne zapise.

Ta "domneva" je tudi povzročila, da sem ob najdbi spletišča bovških letalcev že opustil iskanje po Kobaridu ali Bovcu, saj njihov predpis določa,
kje je padalska cona in kako poteka nalet do odskoka. V kolikor se je nesrečni doskok zgodil kateremu izmed njih, potem poimenovanje "jadralni"
padalec policiji zagotovo ni bilo izrečeno, zaplet s tisto smešnico o brezvetrju pa naj razrešijo med seboj. To naj bo hkrati tudi razlaga, zakaj
je bil del bovškega pravilnika kopiran semkaj.

V navedbah PU NG v STA najbrž niso slutili nobene napake, saj za kaj takega zagotovo (žal) niso usposobljeni. Zagotovo sem bil med vsemi bralci
teh dveh člankov edina oseba, ki so jo takšne navedbe zmotile. Marsikdo izmed bralcev bo pomisil, da je škoda časa za razburjanje ob "napakici" padalec / jadralni padalec in zaradi nepomembnega vetra. Ne, v letalstvu so napake zelo drage, zato jih ne sme biti : ne sme jih biti pri pristankih,
ne sme jih biti pri sporazumevanju, zato je ne sme biti niti v vsakdanjemu izrazju.

V kolikor bi bil policijski general (zagotovo ne bom nikoli) bi svojim načelnikom Uprav ukazal, da morajo za predstavnike z javnostjo izbrati le ljudi
z izostrenim (milo rečeno) posluhom za slovenski jezik,
V krajih od Nanosa preko Gorice tja do Polovnika se v sezoni letenja zgodi tolikšno število nesrečnih dogodkov, da imajo gasilci več dela s
snemanjem na drevje obešenih jadralnih padalcev kot pa z gašenjem požarov. V kolikor bi se za policiste in za gasilce kot obvezno branje napisala knjižica, v kateri bi bile s pravimi slovenskimi besedami opisane osnove letenja, o vzgornikih, o vzrokih izgube vzgona ter še o čem pomembnem, bi
bil ta strošek zanemarljiv v primerjavi s stroški reševanj, helikopterskih prevozov in bolnišničnih zdravljenj. Bi storilci pogostih zasilnih pristankov
malček pomislili, preden bi tako usposobljenemu reševalcu, policaju ali novinarki začeli "nakladati" o zračnih luknjah in pojavih brezvetrja.
Zavarovalnica Triglav oglašuje tam po Nepalu in Antarktiki, zakaj pa ne bi raje oglaševala med jadralnimi padalci in jadralnimi zmaji s tem, da bi v
celoti ali delno krila stroške takega izobraževanja.
Na Upravo za zračno plovbo, preimenovano v Direktorat za civilno letalstvo in Javno agencijo za letalstvo RS se ne zanašajte : odkar so se izumile
besede zrakoplov, plovnost in zračna plovila, so njeni tvorci in njih nasledniki dosegli svoj jezikovni orgazem.

Oprostite, malce me je zaneslo.Zato, ker nikjer kaj podobnega ne preberem, moram o tistem napisati kar sam. Včeraj, 7.avgusta, je bila druga
obletnica našega druženja v jezikovni temi Naš slovenski letalski jezik. Obenem se je zgodilo še nekaj, na kar je bilo treba čakati 65 let : spoznali
smo skriti talent Janeza Starihe kot dobrega pripovedovalca o letalskih doživetjih ; možakar že dobiva posnemovalce in še leto ali dve, pa me bodo
izrinili iz te teme.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Če Avg 09, 2012 2:50 pm

LETALSTVO V OBČILIH ; novo nadaljevanje
----------------------------------------------------------------------------------------------------
Popravek besedila z enakim naslovom, ki je bilo objavljeno 8.avg.2012

Tik pred koncem včerajšnjega zapisa, kmalu po trditvi, da tudi v letalskih zapisih ne sme biti napak, mi je pošteno spodletelo; tokrat sem jih storil
jaz. Morda jih je bilo več, vendar tukaj se bo opravičil le za tri izmed njih :
- Navedba "...... imajo gasilci več dela s snemanjem na drevje obešenih jadralnih padalcev kot pa z gašenjem požarov......" je v dneh, ki so se in se
spet trudijo z gašenjem požara na Sveti gori, razmeroma neprimerna, zasto se jim iskreno opravičujem.
- Navedba ".....Zavarovalnica Triglav oglašuje tam po Nepalu in Antarktiki, zakaj pa ne bi raje oglaševala ......". Pri pisanju tega besedila sem to zavarovalnico navedel kar "na pamet", ker se jo zelo pogosto vidi napisano za hrbti športnikov, ki jih podpira. Danes sem jih nameraval obvestiti, da
so omenjeni v mojemu zapisu ter jih kar povprašati, kako ocenjujejo mojo idejo o "izobraževalni akciji". Za preverbo včerajšnje navedbe sem odprl
neko spletno stran in ugotovil, da Zavarovalnica Triglav ni oglaševala na Antaktiki, zato se za napačno navedbo opravičujem tudi njej.
- Navedba ".....odkar so se izumile besede zrakoplov, plovnost in zračna plovila, so njeni tvorci in njih nasledniki dosegli svoj jezikovni orgazem...."
ima jezikovno napako. V stavku navajam več orgazma povzročanih besed, kar je množinska oblika, ki pa mora biti uporabljena tudi pri zaimku :
zaimek njeni zamenjujem z zaimkom njihovi.
Hvala za pozornost in razumevanje.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Pe Avg 17, 2012 4:51 pm

IZREDNI VLOŽEK na straneh naše jezikovne teme
-----------------------------------------------------------------------
Dvodnevni mrk našega strežnika je povzročil nepričakovano zmedo : malo tukaj in nekaj tam. Dan ali dva zatem je v deželo petmetrskih dviganj z
DG-18 vred ušel tudi naš urednik Niko, zaradi česar angleški del osmega poročanja Boštjana Pristavca , torek, 14. avg. 2012, v slo. jezik ni preveden.

Po odločitvi lastnikov in urednika je spletišče Opensoaring kljub svojemu tujemu imenu spletišče, ki je namenjeno prav vsem obiskovalcem, letalcem
in ljubiteljem letalsva. Zato, ker je spletišče na slovenskih tleh in zato, ker so med slednjimi tudi taki, ki angleško ne znajo, se je angleško besedilo prevedlo. V izogib morebitnemu spodrsljaju pri vrivanju tega besedila med Boštjanove prispevke kasnejšega datuma je objavljeno tukaj v forumski jezikovni temi.
Bralci Starihcove in Boštjanove nadaljevanke so tudi bralci naše jezikovne teme, zato bodo prevod tukaj zagotovo našli.

QUINTUS M ; opis letala in motorja

Triindvajset (23m) metrska razpetina odlikuje Quintusa z lahkotnostjo manevriranja v zraku, z vodljivim repnim kolesom pa tudi s priročnostjo manev-riranja po tleh. Večja razpetina pa ne pomeni nujno tudi boljših letalnih sposobnosti (performans). Zato, da je Quintusovo krilo naslednji korak v razvoju jadralnih letal odprtega razreda, je Schempp-Hirth v zasnovo in konstrukcijo krila vključil podjetje Lange Aviation in profesorja Loeka Boermansa. Quintusovo krilo je zelo tanko in zelo vitko, s puščičastim zunanjim delom in krilnimi zavihki profesorja Marka Maughmerja; v super-eliptično geometrijo
je zlitih devet (avio) profilov z laminarnim obtekanjem po 95% spodnje in 75% zgornje površine. Konstrukcija strukture, vodnega balasta in patentiran izredno lahki krilni krmilni mehanizmi so izdelek podjetja Lange Aviation. Do 250 litrski vodni balast, ki omogoča krilne obremenitve v razponu od 39 do
58 kg/m2 ter združeno sočasno povezano delovanje krilc in zakrilc (flaperoni) vzdolž celotne razpetine krila zagotavljajo zelo prilagodljiv razpon
Quintusovih hitrosti. Hitrost najboljšega drsnega razmerja pa je tako visoka, da postajajo stave v korist Quintusa M varne.

Avtomatiziranost zasnove je porok preprostosti upravljanja z motorjem Quintusa M. Motor se zažene v dveh potezah, najprej stikalo vžiga na »ON« , ko
pa je motor povsem izvlečen, je potreben le še pritisk na gumb zaganjača. Mikroprocesor vsakič prilagodi parametre danim pogojem ob zagonu, zato je ogrevanje motorja vedno optimalno. Vžigalna tuljava je na motorju 2625-02i Quintusa M nadomeščena z generatorjem, ki zagotavlja dovolj energije Solovemu elektronskemu vžigu in sistemu vbrizgavanja, ki je v tem motorju nadomestil vplinjač. Pretok goriva v motor in čas vžiga sta avtomatizirano krmiljena glede na vrtljaje motorja, položaj ročice plina, temperaturo motorja ter zračni tlak in temperaturo zraka. Tako je zagotovljeno, da bo motor deloval optimalno na vsaki višini in temperaturi. S propelerjevo zavoro in Ilecovim krmilnikom je tudi ugašanje in pospravljanje motorja povsem avto-
matizirano; izključitvi vžiga sledita avtomatično ustavljanje propelerja v idealnem položaju in pospravljanje motorja.

Prevod in njegova priredba : izr. prof. dr. Tone Magister , UL FPP, Portorož
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Odgovor: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Milan Korbar » Pe Avg 17, 2012 5:07 pm

Pavel, tisti dodatek v angleščini ni bil Boštjanov. Jaz sem ga dodal kot popestritev in zato,
da bralci dobijo še nekaj dodatnih informacij. Gre pa za prepis iz uradne spletne strani
proizvajalca letala. Meni bi prevajanje vzelo preveč časa za objavo v realnem času.

Vsekakor pa hvala in pohvala za trud in prevod.
Lep dan
Milan
Že več kot Slika let z vami ali brez vas! Zato pa lebdim na Slika in tuhtam!
Uporabniški avatar
Milan Korbar
 
Prispevkov: 146
Pridružen: So Avg 21, 2010 9:00 pm

PrejšnjaNaslednja

Vrni se na Naš slovenski letalski jezik

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost