Naš slovenski letalski jezik

Moderator: Pavel Magister

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » So Dec 08, 2012 6:52 pm

LETALSTVO V OBČILIH ; nastanek kopastih oblakov
--------------------------------------------------------------
Jadralno letenje je takšna vrednota, da bi se morali vsi slovenski letalci upreti javnemu objavljanju takšnih zapisov, kot
sem ga prebral to sredo. Gospodom s tega spletišča sem pravkar poslal pisemce, ki ga objavljam tudi tukaj. Prepričan sem,
da bi bilo branje tega zapisa koristno tudi za vsaj polovico meni znanih letalcev : od slavnih pilotov zrakoplovov, zračnih plovil, letečih plovil do pilotov drugih letečih naprav.

Novinarjem Planeta Siol !

Kateri fizikalni zakoni veljajo na Planetu Siol jaz ne vem, večina ostalih nas, ki domujemo na planetu Zemlja najbrž tudi
ne. Upravičeno domnevam, da tega ni vedel niti znani učenjak Leonardo da Vinci.

V sredo, 5.12.2012 ste objavili članek Kratka življenska doba kumulusov
http://www.siol.net/novice/zanimivosti/ ... ulusi.aspx v kateremu ste bralcem skušali razložiti nastanek kopastega oblaka, ki mu z udomačeno tujko pravimo tudi kumulus. Pri razlagi njegovega nastanka ste uporabili shrambo znanja Da Vinci Learning, vendar ste pri tem nerodno brcnili v temo ali celo v katerega izmed zapoznelih
neposušenih kumulonimbusov.

V nekaj desetletjih druge polovice prejšnjega stoletja mi je bilo omogočeno, da sem v dneh, ko meteo pogoji omogočajo nastanek kopastih oblakov, te lepotce večkrat opazoval njih nastanek ter razvoj, jih obiskoval povsem od blizu ter bil nekajkrat tudi znotraj njih. Števila obiskov nisem beležil, vendar naj vseeno zapišem neko okroglo število, ki bo opravičila moje nasprotovanje vašemu zapisu : bilo jih je zagotovo več kot tisoč.

V članku ste napisali :

"......Ti puhasti oblaki se oblikujejo, ko se topel zrak nagnete ob zaplato hladnega zraka. Vendar se njihove oblike ves čas spreminjajo in oblikujejo nove oblike oblakov......".

Po tej razlagi bi se lahko sklepalo, da nekje nad nami visijo zaplate hladnega zraka, pred katerimi se v nekemu trenutku
začne drenjati topel zrak, ki zaradi stiskanja postane viden. V kolikor ste to razlago našli v Da Vinci Learning vas moram spomniti, da je učeni gospod srednjega veka skiciral razne osnutke letalnih naprav, ne omenja pa se raziskav okolja, v
kateremu bi se ti letalniki gibali ; za raziskave vremenskih pojavov mu je očitno zmanjkalo časa.

Kot nekdanji opazovalec in uporabnik pojavov pod kopastimi oblaki sem v tistih časih moral prebrati tudi nekaj zapisov o vremenskih pojavih, zato vam lahko (še vedno) opišem, kako ti oblaki nastanejo.

»Zakoni narave« in pogoji za nastanek kopastih oblakov.

- Z naraščajočo oddaljenostjo od zemeljskih tal (z višino), se poleg zniževanja zračnega pritiska načeloma enakomerno
znižuje tudi temperatura zraka. Padcu temperature ob spremembi višine za 100m rečemo vertikalni temperaturni
gradient. Njegova vrednost se spreminja ustrezno spremembam tem-perature in pritiska, tako, kot se spreminja vreme. Običajni padec je 0,65° / 100m ali 6,5°/ 1000m
- Zaradi različnosti zemeljske površine, se s soncem obsijana površina in posledično zrak nad njo segreva; odvisno od
vrste površine je segrevanje nekje večje in drugje manjše.
- Tako ogreti zrak je lažji od tistega v okolici, zato se v obliki toplega stolpa začne dvigovati navzgor.
- Temperatura navzgor gibajočega se zraka zaradi fizikalnih vplivov pada hitreje (adiabatsko ohlajanje) kot pada
temperatura mirujočega okoliškega zraka. Običajni padec je 1° / 100m ali 10°/1000m.
- Odvisno od velikosti razlik med obema temperaturnima gradientoma lahko nastanejo v ozračju tri vrste navpičnega
gibanja zraka : stabilno, indiferentno in labilno stanje.
- Labilno stanje nastopi takrat, kadar je padec temperature (adiabatsko ohlajanje) 1,5 ali več ° / 100m.
- Kopasti oblaki nastanejo kadar je ozračje labilno in tudi zadosti vlažno.
- Odvisno od temperature in še drugih okoliščin, segreti zrak vsebuje določeno količino vodnih hlapov. Ko upoštevamo pravilo : mrzel zrak je suh zrak ; topel (vroč) zrak je vlažen zrak, že spoznamo, da dvigajoči topli zrak nosi navzgor tudi precejšno količino »mokrote«.
- Primer : Zrak nad s soncem obsijanimi vaškimi strehami postane za več stopinj toplejši kot tisti nad okoliškimi zelenimi travniki in se v brezvetrju kot vroč mehur napihuje nad vasjo. Ko gmota vročega zraka preseže kritično velikost se dvigne
in se vedno hitreje dviga navzgor. Začetek dviganja steče hitreje ob rahlem vetrcu, saj ta vetrc segreti zrak sproti
spodbuja k premikanju navzgor.

Nastanek kopastega oblaka, imenovanega tudi kumulus.

- Ko dvigajoči in ohlajajoči se zračni tok na neki višini doseže temperaturo, ko ne more več nositi vsebovane količine
vodnih hlapov nastopi njihovo utekočinjevanje (ukapljevinjanje) ali kondenzacija. Voda v zraku se iz plinaste spremeni v tekočo obliko, ki jo predstavlja množica mikroskopsko majhnih vodnih delcev, odbijajočih sončno svetlobo, ki jo s tal
vidimo kot prelepo belo tvorbo na modri podlagi.
- Kondenzacija poteka hkratno na celotnemu območju dotoka dvigajočega in ohlajenega zraka in na enaki višini, kar se
imenuje kondenzacijska baza. Zato je tudi nastajajoči oblak spodaj načeloma raven in ima na začetku podobno obliko kot pravkar izrita krtina.
- Ta opis velja za nastanek oblaka v idealnih mirnih razmerah. Labilno ozračje je razburkano ozračje, kjer se zrak zaradi
raznih okoliščin giblje v vseh smereh, zato so »tisti lepi beli oblački« zvečine že kmalu nakodrani na vse možne načine.

»Kipenje« kopastega oblaka.

- Pri spreminjanju vode iz tekočega v plinasto stanje je bila porabljena neka količina toplotne energije. Veljavnost zakona
o ohranitvi energije spoznamo tudi ob opazovanju nastanka kopastega oblaka. Toplotna energija, porabljena pri spremembi agregatnega stanja vode, se je kot vezana sprostila pri obratni spremembi agregatnega stanja, pri kondenzaciji.
Sproščena toplota v okolici kondenzacije zrak segreje , ta topli zrak se spet dviga, zato je dviganje jadralnih letal možno
tudi znotraj takih oblakov.
- Ponovno segrevanje , uparjanje, dviganje,ohlajanje in kondenzacija je pojav, vreden občudovanja. S tal je videti kot kipenje bele pene, ki po nekaj minutah poneha. Kadar je vzgornik močnejši povzroči, da spodaj od vseh strani srka še
topli zrak iz širše okolice. Takrat bela tvorba tam na vrhu kipi, se povečuje in spreminja lahko še enkrat dlje ; takrat smo
priča kumulusne pretvorbe v nadaljne, tudi nevihtne oblike.
- Postopek kondenzacije, ponovnega uparjanja in spet kondenzacije se umiri oz. poneha po približno 10 do 20 minutah, odvisno od okoliščin nastanka in temu rečemo življenska doba kopastega oblaka.

Drugačne oblike kopastih oblakov.

Naša Zemlja ni le neka ravna plošča, posejana z vasicami in travniki, temveč je ponekod, tudi pri nas, razmeroma zgubane površine. Sonce ogreva tudi tako površino in tudi tam nastajajo navzgorna topla dviganja, kombinirana in ojačana s
pobočnimi vzgorniki, na vrhu katerih nastajajo poleg kopastih še druge zvrsti oblakov. Kdor prebira http://www.opensoaring.com/ bo spoznal marsikaj o letenju slovenskih športnih jadralnih letalcev v teh krajih, od Švice
do Bosne in še naprej.

Kratka obnova nastanka kopastega oblaka.

Topel z vlago nasičen zrak, ki nastane nad neko površino zemlje in je lažji od okoliškega zraka se zato dviga navzgor do
višine, kjer se je ohladil toliko, da je v njem vsebnost »vode« prevelika in zato že nastopi kondenzacija. vezana toplota
to zračno maso segreje ponovno, termična dviganja zato nastanejo tudi znotraj takega oblaka, temu sledi postopek
umirjanja in ostanek oblaka v obliki belih krp razpade v 10 do 20-tih minutah.

Primerjava z zapisom v članku z dne 5.12.12.

Niti v dolgi, niti v kratki razlagi oblakovega nastanka nismo nikjer odkrili zaplat hladnega zraka, ki bi visele nekje visoko
nad nami. Oblak nastane zato, ker je topli zrak tja gor pritovoril vodne hlape, ki so nenagneteni kondenzirali in ustvarili
lepo belo in nakodrano tvorbo, ki se je zaradi fizikalnih zakonitosti še nekajkrat kipeče in očem prijetno preoblikovala.

Opomba 1 : tisti »vendar« v vaši razlagi bi moral prečrtati že vsak lektorski pripravnik.
Opomba 2 : stric gugel in svetovni splet ponujajo veliko množino znanja,
vendar (to je moj vendar),
je treba tam prebrano najprej razumeti, nakar pravilno prevesti in za svoje bralce zapisati s takim besedjem,
da bodo napisano tudi razumeli.

Šentvid nad Ljubljano, 8.decembra 2012.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Po Dec 24, 2012 5:43 pm

JADRANJE IN DRSNI LET ; nadaljevanje
-------------------------------------------------

Drsni let in jadranje sta tisti dve temeljni letalski prvini, ki jih ljudjem ni bilo potrebno izumljati, temveč smo ju
pojmovno nespremenjeni, temveč le tehniško izoblikovani, prenesli iz narave v našo človeško uporabo. Tega se mora zavedati vsak letalec : tisti, ki leti z letalniki brez motornega pogona, kot tudi tisti, ki v letalo brez motorja ne sede. Spoštovanje teh dveh prvin je moralna obveza letalcev in tudi eden od pogojev za varno letenje : kdor ne obvlada
drsnega leta naj raje počne kaj drugega.

Verjamem vam, da vas moja ponavljanja nekaterih primerov ali zgodb že dolgočasijo, vendar bom tukaj o napačni
uporabi besed jadranje in drsni let, ter o njuni napačni razlagi (definiciji) pisal vsakič, ko bom kaj takega prebral ali
slišal ; zagotovo takrat, kadar se bo o jadranju razlagalo širši javnosti. .
Preden bom opisal zakaj se razburjam tokrat, odrinite dolgočasje in poskusite najprej prebrati opis nekega dogodka.

*****************
Nekega dne v začetku novembra se mi je ob nehotenemu pogledu skozi okno v trenutku odprl prizor vreden filmskega zapisa. Zato, ker potrebne tehnike ni bilo na voljo, je bilo treba vse videno beležiti v spomin, saj se mi je takoj
utrnila povezava z nekim starim člankom, ki je že dolgo čakal na tukajšnjo obdelavo.

Nad Šentviškim hribom vštric naše vasi so jadrali trije ptiči z značilnimi orlovskimi krili : preveliki za kanje, jastrebe ali skobce in predaleč od visokih gora, da bi bili pravi orli. Dva sta ves čas letela skupaj nad vasjo, tretji pa se je
razgledoval po svoje, od Podgore proti Guncljam, nazaj proti Purkovcu in spet v križkražu naokrog. Daljnogled, ki ga
imam ves čas na dosegu roke mi je ptiče dokaj približal, vendar se za določanje njih vrste rabi drugačno znanje kot poznavanje barvne sheme na Adrijinih ali Emirates letalih. Hrib višine 110 m imam z okna v vidnem polju od njegovega začetka pred Šentvidom v smeri 280° tja do pobočja Toškega čela. Že lahen jugozahodnik in nekaj toplote sta najbrž ustvarila pogoje za videno ptičjo predstavo.

V pričakovanju na neko tv oddajo sem hkrati z začetkom ptičje predstave pogledal na uro, zato časovnim navedbam v nadaljevanju besedila lahko mirno verjamete.
Ptičji par je bil zagledan med krožečim vzpenjanjem, ki se je začelo približno 20m nad drevjem. S povsem
nepremičnimi razprostrtimi krili, z vsakokratnim popravkom proti dolini, sta diametralno vrtela levi krog. Začetno dobro vidno hitro pridobivanje višine se je začelo zmanjševati na zadnji četrtini celotnega dviga, ki je znašal vsaj 50 metrov.
Na tej višini sta zavrtela še nekaj krogov, ugotovila da višje ne gre več, nakar sta v drsnemu letu odletela 300 m do
začetka hriba, obrnila ter priletela nazaj do pravokotnice z mojim oknom, še vedno vsaj 20 m nad drevjem. Ta del
njunega leta, jadranje in drsni let trajajoč 6,5 minute sta opravila brez enega samcatega zamaha s krili in s tem dokazala,
da sta prava ptiča jadralca. Let para se je nadaljeval tako, kot da sta v temu času že odkrila kje "piha gor in kje dol", saj
je bil njun let v več prečnih smereh in nekaj vmesnih kroženjih spet povsem jadralno-drsne narave : skupno pri obeh
sem si zapomnil vsega 5 do 6 zamahov s krili preden sta končala s predstavo ter odletela v smeri Guncelj .
Letenje tretjega ptiča me je spominjalo na letenje solista pri znani akro skupini. Ob redkih zamahih s krili se je,
zvečinoma po dviganjih in na približno isti višini, podil križem kražem naokrog in le nekajkrat zvrtel krog ali dva. Takoj
za parom je odletel proti Guncljam, obrnil proti pobočju Turškega čela, kjer se je izgubil iz vida.
Videno letenje, od začetka do trenutka, ko je zadnji ptič postal neviden, je trajalo 17 minut.

Kako so ptiči prileteli do višine nad grebenom gozda za naš opis ni pomembno : verjetno kot letijo vsi mahokrilci. Tam
so vleteli v dvigajoč zračni tok in ker so bili iz vrste ptičev jadralcev so takoj razprli krila ter brez (zanemarimo tistih
nekaj zamahov) porabe energije iščoč hrano preiskali teren pod seboj.
Njihovo 17-minutno letenje je bilo pravo prvinsko jadranje, saj jih je v njihovem spuščajočem drsnem letu dvigajoči se zračni tok »odnesel« s seboj navzgor, odkoder so drseli navzdol in od tam takšno gibanje po višini še nekajkrat ponovili.

**************
- Jadralna letala (letalci) ptičji jadralni let in jadranje posnemajo tako, da se jih v dvigajoči se zračni tok dovolj visoko privleče z vrvjo ali pomožnim motorjem, odkoder se v dovolj močnem toku dokler traja, lahko dvignejo še višje in pri drsnem letu navzdol ob ponovnem priletu v vzgornk takšno letenje - odvisno od ugodnih razmer - še večkrat ponovijo.
Tak let imenujemo jadranje.
- Jadranje letalskih modelov poteka podobno. Dvig na primerno višino poteka podobno kot pri velikih letalnikih,
nadaljni jadralni let pa je odvisen od enkratnega ali večkratnega naključnega prileta v dovolj močno navzgorno dviganje
ali pa se ustrezno opremljeni model ob opazovanju s tal v domnevna polja dviganj usmerja z radijskim vodenjem.
- Jadralna padala in jadralni zmaji začetno višino dosežejo z vzletom z dovolj visokega pobočja, od tam pa se pri priletu največkrat v pobočni vzgornik ali tudi termični vzgornik dvigajo in jadrajo po enakem postopku kot jadralna letala
- Dviganje jadralnih letal, jadralnih zmajev, jadralnih padal in jadralnih modelov nastane takrat, kadar je hitrost navzgor usmerjenega zračnega toka (ali njegova navpična komponenta) večja od padalne hitrosti nekega (konkretnega) letalnika
v njegovem drsnem letu. Jadralni letalnik se v svojem nenehnem drsnem letu navzdol dviga skupaj z dvigajočo zračno
maso za vrednost razlike med njegovim padan-jem in navzgorno hitrostjo zraka. Takšen let imenujemo jadralni let.
- Kadar se jadralna letala privleče (dvigne) primerno visoko v mirujoči zrak le-ta odletijo ob enakomernem izgubljanju
višine v proti tlem. V takemu letu dviganje – povečevanje višine – ni možno, zato tak let ne moremo imenovati jadranje
in se ga imenuje drsni let.
V mirnem ozračju (brez navzgor usmerjenih zračnih tokov) v drsnem letu proti tlem odletijo tudi jadralni zmaji, jadralna padala, jadralni letalski modeli in po vstopu v ozračje tudi vesoljski raketoplani. Zato tudi tak let teh naštetih letalnikov imenujemo drsni let.
- Kadar se jadralna letala privleče (dvigne) primerno visoko v zrak kjer pihajo šibki navzgor usmerjeni zračni tokovi,
katerih hitrost je manjša od padalne hitrosti nekega (konkretnega) letalnika, le-ta odletijo navzdol proti tlem počasneje
kot v mirnem zraku. Tak let še ni jadranje, temveč je še vedno drsni let.
Tudi to pravilo velja za vse zvrsti jadralnih letalnikov.
Dodatna razlaga.
Pred 50-timi leti se je v Aeroklubu Ljubljana v knjigo zapisov letenja (kronometražna knjiga) za lete z jadralnimi letali natančno vpisalo, kdaj je bil ali kdaj ni bil opravljen jadralni let. Kdor po odpetju od je bil po odpetju od vlečnega letala malomaren ali ni znal ujeti vzgornika in je žalostno oddrsel na pristanek, ni smel v knjigo letenja vpisati »jadranje«
temveč le »poskus jadranja«. Tudi v moji kjnjižici je nekaj takih vpisov; zadnji imajo datum ob koncu 80-tih let. Danes
bi se mnogi takemu ukrepu posmehovali ; o tem tukaj ne bomo razpravljali, vendar verjemite mi : kljub preprostosti je
bil koristen.

- Jadralni let je torej le takrat, kadar je hitrost dviganja letalnika** navzgor (navpična hitrost) večja od hitrosti padanja
v drsnem letu navzdol in se jadralni letalnik z zračno maso vred giblje navzgor.

Pomembno :
- Vodoravno gibanje letalnika v drsnem letu navzdol zagotavlja naprej usmerjena komponenta sile njegove teže. To
pravilo velja za vse vrste jadralnih letalnikov**, kot tudi za mnogo motornih letal takrat, kadar njihov pogon ne deluje
ali se ga namenoma izključi. To sem navedel zato, ker so me večkrat presenetili odgovori letalcev, da jadralne letalnike
v vodoravni smeri premika veter.
- Možen je tudi drsni let jumbo-jeta, predvsem le naravnost naprej in najbrž le ob zelo blagem zavijanju. Njegova hitrost padanja je takrat zvečine večja kot je hitrost navpično pihajočih zračnih tokov, jumbo jadranja zagotovo ni sposoben,
zato morajo kapitani v takih primerih uporabiti drugačno besedje, kot je bilo uporabljeno v tv studiu med pripovedjo v primeru »Jakarta«.
** sem spadajo jadralna letala, jadralni zmaji, jadralna padala in jadralni modeli.

Tu vam že lahko sporočim, kaj me je spodbodlo za zavestno obnovo lanske razlage o drsnem letu.

Med užitki ob opazovanju ptičev jadralcev sem se spomnil na članek, ki sem ga zaradi starosti datuma ( 4.8.2011) nekoč
že skoraj zavrgel. Ohranil se je in danes ga predstavljam. http://www.playboy.si/natisni/povsem-navadna-sluzba/ Povsem navadna služba je naslov članka
Vedno tarnam o tem, da se v občilih o letalstvu premalo ali nič ne piše, vendar kadar v članku najdem očitne neumnosti začnem tehtati, kaj je več vredno : pogostejše objave z vmesnimi škodljivimi vložki ali redkejše objave, toda od
neumnosti očiščene objave. Predstavljeni članek ocenjujem kot članek s hudo napako in s tem škodljiv jadralnemu
letalskemu športu. Označil sem, kaj je v njem narobe in jadrajoči ptiči so me opomnili, da je že skrajni čas za razpravo
o stavku iz poglavja " Kdo, do kdaj, do kod, kaj pa če ? "
En sam samcat kratek stavek, ki je povzročil današnje pisanje je : »Hej, do 120 kilometrov dometa lahko tudi jadra.«.
Kogar zanima kaj več, naj v članku prebere še dva do tri stavke pred in za tem, ki je predstavljen.

Moje mnenje, da pisec članka trditev o »jadranju« airbusa ni izumil sam, temveč jo je v svoj zapis vnesel tako, kot jo
je slišal v pogovoru z obema pilotoma. Tudi njun tovariš je med lanskim pogovorom na tv omenjal možnost jadranja ;
celo brez vseh štirih motorjev. Radovednim ljudem razložiti drsni let je zelo enostavno. V več kot petih desetletjih mi
je to uspelo vsakič, kadar sem bil vprašan.

Moja izkušnja je, da ljudje - tudi bistri novinarji - najhitreje razumejo na letalnik delujočo vlečno silo, usmerjeno naprej takrat, ko jim (le besedno) prikažeš desko, na začetku katere stoji igrača otroški avto.
- Desko z avtom dvigneš in po nekaj trenutkih obotavljanja (trenje v ležajih in trenje kolesa s površino deske) avtek
zdrvi navzdol proti tlem. Zakaj naprej ? Manjšemu številu ljudi bo zadostoval odgovor : zato, ker po klancu nazaj brez motorja ne more, večina bo pa najbrž takoj razumela razlago, da avtek zaradi svoje teže vsekakor želi (teži) pasti na
tla, vendar zaradi deske navpično navzdol kljub klancu ne more, zato se začne premikati v smer naprej (navzdol) kamor
ga tišči sedaj iz navpične nastala poševna (komponenta) naprej usmerjena sila.
- Zatem razložimo še vzgon. Avtek zamenjamo z brezmotornim letalcem s krili, ki so po svoji debelini posebej
oblikovana : imajo aerodinamični profil. Zaradi gibanja po klančini nastane obtok zraka okrog takšnega profila, ustvari se navzgor delujoča sila imenovana vzgon. Ob zadostni hitrosti letalca bi bila ta sila že tako velika, da podpora ne bi bila
več potrebna ; spodnjo desko bi že lahko odstranili.
- Razlaga upora je tudi enostavna. Škripajoče ležaje in upor kotalenja poznajo tudi otroci,. zato bodo tisti trenutek obotavljanja, preden avtek zdrvi navzdol zlahka razumeli : težji avtek se bo po razbrazdani površini deske hitreje
zakotalil navzdol od lažjega, kadar bosta imela enako zarjavele ležaje.
Pri spustu malega letalca bomo mehansko trenje zamenjali z opisom različnih oblik kril, oblike celotnega letala in razlike
v grobosti površin ter s tem njihov vpliv na oviranje obtekanja zračnega toka in to oviranje že poimenovali škodljivi
zračni upor , ki je primerljiv s škodljivostjo zarjavelih ležajev.
- Letalce mersko povečajmo in že dobimo pravo brezmotorno (jadralno) letalo. Začetek deske predstavite kot odpetje
na neko višino privlečenega jadralnega letala in če takemu izpraševalcu vse to predstavite še v naravi vam zagotavljam,
da bo znal leta dolgo svoji okolici navdušeno razlagati razumljivo »teorijo letenja«.
- Ne preostane nam drugega, kot da na to povečano letalo nataknemo še dvolj zmožen stroj, ki bo z neko napravo
ustvarjal naprej usmerjeno silo, ki bo nadomestila silo, ki jo je (na klančini) ustvarjala komponenta teže letala in že lahko opravimo poskusni let ; brez nagnjene deske ali pomoči tuje vleke.

Povsem verjamem, da poklicni piloti tako velikih letal kot je A-320, med njimi tudi tisti, ki niso nikoli pilotirali jadralnega letala, zagotovo 100 krat presegajo moje ljubiteljsko in že zarjavelo letalsko znanje, zato naj si gornje »osnovnošolske« razlage (v kolikor jo bodo prebrali) ne razlagajo kot učiteljske popadke nekega fotra na stara leta.
Poučevanje letalskih znanj še v naprej (razen o zrakoplovstvu) prepuščam pooblaščeni ustanovi FS-letalstvo s pripombo,
da svoje diplomante usposobi ne le v angleški letalski frazeologiji, temveč tudi tudi v slovenskemu letalskemu besedju, ki
je zagotovo prvi pogoj, da bodo znali odgovarjati tudi na vprašanja radovednih novinarjev in državljanov.

Kljub vsemu znanju, ki ga modro oblečenim gospodom priznavam hkrati tudi ugotavljam, da jim nekaj pomembnega
manjka ali ne uspeva. Uporabnike njihovih storitev – verjemite mi - njihovo delo zelo zanima, vendar je posrednik med enimi in drugimi z letalskimi znanji pogosto manj usposobljeni novinar, zaradi česar je vrednost končnih sporočil že v stilu »nadzorovan let v teren«.

V temu delu svojega zapisa sem sprva nameraval v dveh ali treh stavkih pisati (malce krajše) le o pojmih drsni let in jadranje, vendar so me k nadaljevanju napotili spomini na pogosta vprašanja (tudi izobražencev), koliko visoko se mora potegniti jadralno letalo, da preleti recimo trikotnik 300 km.Takšna vprašanja imajo svoje korenine najbrž v razlagah,
kot je ».Hej,do 120 kilometrov dometa lahko tudi jadra.« in v še drugih, ki so jim podobne.
Pred nekaj leti sem pri nekemu odgovornemu uredniku»prosjačil« za objavo dogajanj na slovenskemu državnemu
prvenstvu v jadralnemu letenju. Že večkrat sem že opisal njegov odgovor :»…kakšni šport-niki neki ste, saj v letalu le
sedite in pritiskate na neke knofe…«. Izrek » Hej, do 120 km…..« je resda mlajši od zavrnitve »pritiskate na knofe«,
vendar sta zagotovo v neki nam škodljivi povezavi.

Vsak, ki bo občasno razmišljujoče opazoval ptičje jadranje, poznal težave športnih letalcev in vedel, kakšno besedje
pozna radovedna javnost, ne bo nikoli zagrešil take napake.

Za tiste, ki ste se o prvinah letalstva učili že pred toliko leti, da so vam kar ušle iz spomina, sem za namen potrebne obnove znanja in za potrebe učenja vaših vnukov opisal ptičji let in še nekaj zanimivosti
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » To Jan 08, 2013 6:37 pm

JATA / FLOTA ; nadaljevanje
---------------------------------------

O besedi flota je bilo tukaj nekaj besed napisano že predlansko leto (7.okt. 2011), toda ker takratna obravnava ni bila
končana, bom pred "pravim" nadaljevanjem danes napisal nekaj stavkov.
Naj ponovim razlago gesla v SP :
http://bos.zrc-sazu.si/c/SP/neva.exe?na ... flota&hs=1 : flóta 1 -e ž (ọ̑) |ladjevje, letalstvo|

Svojemu dobremu staremu znancu ki se ukvarja z založništvom, sem predlani z dobrim namenom predlagal, naj v svojih besedilih namesto besede flota raje uporablja izvorno slovensko besedo jata. Predlog mi je posmehljivo zavrnil z mnenjem,
da jata obstaja le takrat, kadar večje število ptičev leti skupaj, letala nekega letalskega prevoznika pa letijo na svoje
namembe vsako zase in ne v skupini.
http://bos.zrc-sazu.si/c/SP/neva.exe?na ... =jata&hs=1
játa -e ž (á) ribje ~e; ~ škorcev; zbirati se v ~e; leteti v ~ah; poud. ~ letal |več letal|
Čeprav v njegovi trditvi škorci niso bili omenjeni vseeno sklepam, da je (če je) slovarsko geslo jata v SP prebral le do
polovice, saj so v drugi polovici razlage napisana tudi letala.

V tej drugi polovici razlage gesla.."poud. ~ letal |več letal "…nam SP določa ali omogoča, da besedo jata lahko uporabimo v vsakršni govorni ali pisni slovenski povedi, v kateri se omenja ali opisuje tako več letečih, kot tudi več mirujočih letal (ali letalnikov).
Morda nekatere razumnike motijo v razlagi tiste vijuge (~), zato bom razložil še njih. Jata je zgoraj razložena 5x in smo z vijugo prihranili le za 15 znakov (črk) prostora, Kadar pa bi bila tam razlagana daljša beseda n.pr. okoljevarstvenik bi bilo
pri petih besedah 5x16= 80 črk in bi bil prihranek kar za 75 znakov prostora.
Zgoraj se pod vsako vijugo skriva beseda jata. » ~ letal« jata je tudi tukaj, zato tak zapis preberemo JATA letal. Modro obarvana razlaga »VEČ letal« je tisto in edino določilo SP-ja, ki naj bi se ga upoštevalo, saj bi bilo v SP, tudi za trše glave, nesmiselno razširjati in še posebej s primeri prikazovati, kdaj je slovarsko geslo v nekem besedilu primerno in kdaj ni ;
tiskana izdaja SP je že sedaj zelo težka.

Kaj nam SP omogoča in priporoča smo pravkar ugotovili in tudi s tem primerom potrdili puhlost še vedno pogostega tarnanja
o manjku slovenskih letalskih besed.
Pogled v SP, nekaj domovinske zavesti, ščepec spoštovanja do uradnega jezika države RS in že bomo na spletni strani
odhodi / prihodi ljubljanskega letališča spoznali, da tudi letala naše** AA lahko poimenujemo kot jata, recimo adrijina jata.
Tam vidimo, kdaj letala AA na rednih linijah odletijo na vse konce Evrope ter večinoma še isti dan priletijo nazaj in so
(s čarterji vred) ponoči načeloma spet vsa skupaj. Ko to poved po slovensko napišemo malce drugače je videti takole :

Adrijina jata, ki se zjutraj in preko dneva razleti v več krajev, je večinoma ponoči spet vsa skupaj.

** lastništvo AA sem pripisal nam vsem, saj smo jo davkoplačevalci že večkrat obdržali pri življenju.

V prvemu odstavku smo današnje pisanje začeli z angleško besedo fleet in s poslovenjeno floto, zato bom v nadaljevanju
opisal, kaj je bilo o tem najdenega na svetovnem spletu.

Čeprav se v njej najdejo tudi napake, večina mojih znancev pri iskanju podatkov najpogosteje uporablja kar Wikipedijo ;
zato jo kot prvo odpiram tudi jaz. http://en.wikipedia.org/wiki/Fleet
Zato, ker odkrivam, da bi Slovenci besedo flota (fleet) radi uporabljali pogosteje kot že sedaj, morda tudi za naštevanje
števila kuhinjskih loncev, me je odprtje te strani zelo presenetilo: to poimenovanje velja za vodna prevozna sredstva,
medtem ko letalstvo in letala na tej strani niso omenjena. Ameriški proizvajalec letal Reuben H, Fleet naj vas ne zmoti ; na
tej strani je omenjen zato, ker ima tak priimek.

Iskanje nadaljujem s http://en.wikipedia.org/wiki/Royal_Air_Force. Tu pravijo, da je bil nam, razen nekaterim tukaj http://tvslo.si/predvajaj/aviofun-2011- ... 107713426/ znani Royal Air Force ustanovljen 1.aprila 1918 iz enot letalskega korpusa in enot kraljeve mornarice, ki so se ukvarjale tudi z letalstvom (preprosta razlaga). Beseda fleet tukaj ni nikjer uporabljena.
Od takrat do današnjih dni se RAFova poimenovanja oddelkov ali skupin letal v načelu niso spreminjala, saj tukaj http://www.raf.mod.uk/ tudi danes najdemo znana poimenovanja kot so : flight, squadron, wing in group. Besede fleet
se tudi tukaj ne najde.

Nekje je napisano, da je flotte francoska beseda, spet drugje pa piše, da naj bi se tako prve poimenovale skupine ladij, s katerimi je Kolumb odkrival in osvajal Novi svet (Ameriko). Kljub vztrajanju angleškega RAFa, da mokrih poimenovanj ne
bo uporabljal, po pregledu spletnih strani ugotovimo, da znani letalski prevozniki BA, Iberia, Lufthansa in AirFrance svoje
civilne letalske jate imenujejo kar po mornariško : Fleet, flota, Flotte in tudi Flotte.

Slovenska beseda jata je bila v času Kolumbovega izuma flote zagotovo že poznana, saj so se v jate ptiči združevali že v
tistih časih, kot tudi pred njim in med njem ter našim prvim piscem Trubarjem je bilo komaj 60 let razlike. Ko so Slovenci
v zgodnjih letih letalstva, že v prvi svetovni vojni, nad našimi kraji videvali letala tudi že v skupinah, jim ni bilo potrebno iskati zanje posebnega poimenovanja.
Kot so že poprej naši dalnji predniki po ptičjem zgledu tudi posamično gibanje letal imenovali let ali letenje, so po istem
zgledu tudi manj odprte glave naših bližnjih prednikov znale videno skupino letečih letal imenovati jata, njihovi pametni
znanci jezikoslovci pa še vpisati v SSKJ in v SP.

Današnjim Slovencem so jezikovne spremembe in razvoj razvoj jezika očitno slabo ali celo neustrezno razložena pojma.
Mnogi si predstavljajo, da so besede, ki so označene kot stare - nekateri jih označujejo kot ruralne - s tem tudi že zastarele
in neuporabne ter zaradi tega tudi zmanjšujejo poslovne uspehe v gospodarstvu in vsakdanjemu življenju.
Med takimi je danes, ne trdim, temveč le domnevam, tudi naša mala AA. Razumljivo je, da bo AA v tujini predstavila svojo peščico letal z drugačnim besedjem, toda tukaj, kjer je bila ustanovljena, kjer ima svoj sedež in kjer jo spoštljivo
negujemo, bi pa svojih 50 let starosti poudarila še pri navedbi števila svojih letal. Beseda flota je v primerjavi z besedo
jata vendar le manjvredna poslovenjena tujka.

Zgledi vlečejo . »Dobrega starega znanca« založnika sem že omenil, v vseh člankih z odličnostjo pohvaljenega spletišča s5
pa brez flote tudi ne gre. Ko pokukamo po klubih, jo najdemo skoraj povsod, tudi tam, kjer imajo po le dve letalni napravi.
V kolikor bi poklicni in športni letalci ugotovili, da se z letali uspešno leti tudi takrat, kadar ponoči, namesto v floti počivajo
v jati in da je raba besede flota le izumetničeno besedičenje, potem bi jim zagotovo sledili še novinarji tiskanih in e-občil, nakar bi flota ostala ob Obali, tam, kjer je doma.

Današnji zapis je je začel nastajati že dolgo tega. V članku na našemu spletišču
Modernizacija v LC Maribor ; 26. oktobra, 2012 besedilo in foto: Aleš Rudl, LC Maribor
sem med branjem za malo dlje kot za hip postal ob začetnemu stavku
»Dolga leta so bili v JATI šolskih jadralnih letal v LC Maribor trije blaniki L-13,…….«
in ko se mi je utrip uravnal na običajne »vrtljaje«, je bilo že odločeno : ta stavek mora biti pohvaljen.
Letalec Aleš Rudl je najbrž leta 2011 bral moj zapis, ga ohranil v spominu ter nasvete uporabil pri svojemu pisanju. Aleš, to
gesto ocenjujem kot pomoč pri brušenju naše domače letalščine, zato se zanjo zahvaljujem in priporočam še v drugih
primerih. Mehke in natančne pristanke ti želim !
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Po Jan 14, 2013 5:52 pm

JATA / FLOTA ; nadaljevanje / vesele novice
---------------------------------------------------------

Po branju vsega, kar je v naši jezikovni temi že zapisanega o besedah flota in jata lahko sklenemo : uvajanje modernejše
(?) besede flota ob hkratnem poniževalnem zavračanju (kmečke) besede jata, Slovencem in slovenskemu letalstvu ne
prinaša nobene koristi.
- jadralni letalci, ki se bodo odpravili na prelet z letalom, ki je sestavni del neke flote ne bodo opravili nič daljšega preleta,
kot z letalom iz neke jate,
- obseg povpraševanja po letalskih prevozih in donosnost na letalski sedež pri naših prevoznikih (AA in ostala mala druščina)
ni zaradi uporabe besede flota nič večja, zato se brez škode lahko ostane pri besedju izpred stotih let.
-------------------
Beseda jata je uporabljena tudi v knjigi S. Sitar, Letalstvo in Slovenci I..V teh dneh me je razveselila ob odprtju neke povezave, ki me je privedla na http://www.modelarstvo.si/moji_modeli/ , to je spletišče letalskega zanesenjaka 2R.
Tega gospoda zanima tudi slovenska zgodovina, zato jo je nekaj primaknil tudi na svoj splet ; tudi dokaj dolg odlomek iz Sitarjeve knjige z besedo jata je tam objavljen. http://www.modelarstvo.si/zgodovinski_c ... dniki.html
»……Jata je visoko preletela frontno črto in ob 9.20 priletela nad Dunaj; nad mestom je letela pet minut in metala letake
ter fotografirala. Eno od letal je moralo zaradi okvare pristati in Vrtovec je tedaj videl ujetega pilota…….«
Beseda jata v knjigi ni uporabljena le v gornjemu stavku, vendar je ta vreden posebne omembe, saj v nadaljevanju
preberemo, kaj vse je počela : je preletela, priletela, letela, metala letake, fotografirala…...
Z njeno uporabo je pisec ustvaril enkratno zgradbo pripovednega stavka.
----------------------
V soboto, dvanajstega januarja so praznovali slovenski vojaški letalci. Njihovi predniki so tega dne v letu 1919 v okviru
bojev za severno mejo z dvemi letali preleteli Karavanke in napadli avstrijske enote.

Praznik slovenskih vojaških letalcev so na 14-ti strani zabeležile tudi Slovenske novice.
Naslov članka »Majhna, a zdrava jata« je enkratno popoln, saj najprej z vsebino poudari temeljno pomembnost našega
vojaškega letalstva, hkrati pa nas še poduči, da se slovenske vrednote najbolje opiše le z izvornim slovenskim besedjem.
Napis ob zračnemu posnetku cerkljanskega letališča »Gnezdo naše vojske v Cerkljah ob Krki« nas prepriča, da beseda jata
v naslovu ni po pomoti, saj sta besedi jata in gnezdo v tesnem sorodstvu.

Radovednost, kateri junak je zavrgel besedo flota in uporabil pravo besedje, me je napotila do STA; ta kratica je bila
navedena na koncu članka. V spisku z dne 12.1. je bil iskani članek med plačljivimi, zato primerjava besedila ni bila možna,
kot tudi je imel drugačen naslov: »V Cerkljah ob Krki obeležili dan vojaškega letalstva.«
Pozno zvečer, še v soboto 12.1., je bil enak članek kot v tiskani izdaji, objavljen še na spletu
http://www.slovenskenovice.si/novice/sl ... drava-jata s podatkom : Avtor M.U.,STA
Sklepam, da besede flota (hvalabogu) pisec tega članka ne mara, saj naštevanja vojaških letalnikov ni začel z besedo » v
floti SV je ….« , temveč je po slovensko napisal tako, kot se šika : »V sestavi heli-kopterskega bataljona imajo osem večnamenskih helikopterjev bell-412, štiri večnamenske…..« Iskanje pisca M.U. se bo nadaljevalo že jutri.

O zmedi, ki jo je med našimi vojaki povzroča uporaba »mokrega» besedja, takšnega kot je tudi v tem članku »...vladnega
letala falcon, katerega vpis v register »vojaških plovil« predvidoma pričakujejo februarja, je nadaljeval brigadir…..« in je
tudi tukaj zmanjšala vrednost sicer čudovitega zapisa, bomo zagotovo še pisali.
----------------------
V zračni prostor RS, tisti ki ga upravlja in nadzoruje sierra5, je danes priletela nova jata.
http://sierra5.net/index.php?option=com ... 5&Itemid=1 Naj vas opozorim na pomembne besede
v stavkih tega članka : «…. Njihova jata bo tako obsegala šest letal C295, šest…«…...in še tukaj : »so dobili v svojo jato leta 2008….«.
S pooblastilom urednika tej jati izrekam prijazno dobodošlico, hkratno z željo, da bo v našemu prostoru tudi ostala.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » So Jan 26, 2013 4:37 pm

STRMOGLAVLJANJE ; posebno nadaljevanje
---------------------------------------------------------------
Uvod je namenjen širšemu krogu našega bralstva, zato poznavalci balonarstva lahko začnete brati za eno dlan nižje.

O balonarstvu vem bore malo, zato sem dolgo premišljeval, preden bom naštel kaj vem :

- to je zvrst letalnikov, ki je lažja od zraka in se zato imenujejo zrakoplovi. To ime je nastalo že ob njihovih prvih začetkih,
ter se obdržalo tudi še po naglemu razvoju letalnikov, težjih od zraka.
Boter te skupine letalnikov je stari Arhimed : tako, kot po njegovemu zakonu na vodi (ali v vodi) plava kos lesa, ki je lažji
kot enaka prostornina vode, tudi na zraku lahko "plava" in lebdi z vročim zrakom ali lahkim plinom polnjena letalna naprava, katere skupna teža naprave, tovora in teže polnjenja, je manjša od teže enake prostornine obdajajočega zraka.
- toplozračni baloni in baloni z lahkim plinom so upravljivi (krmarljivi) le po višini (navpično), medtem ko je njihovo prečno gibanje odvisno od trenutne moči in smeri vetra.
- letalniki, polnjeni z lahkim plinom in opremljeni s pogonskimi napravami za vodoravno gibanje (cepelini) so sposobni tudi upravljanega (krmiljenega) prečnega (vodoravnega) gibanja; seveda ob ustreznem upoštevanju smeri in moči vetra v danem trenutku.
- Upravljanje toplozračnega balona po višini poteka z različno dolgimi segrevanji (z gorilci) notranjega zraka in z različno
dolgimi presledki naravnega ohlajanja notranjega zraka. S tem postopkom se uravnava (regulira) tudi navpična hitrost
dviganja in spuščanja letalnika oz. let (ali lebdenje / zadrževanje) na isti višini.
- Predolg razmak med dvema ogrevanjima lahko povzroči preveliko hitrost spuščanja, ki na majhni višini hitro spuščajoči
letalnik lahko že nevarno ogroža, saj je prehod iz spuščanja v dviganje odvisen od časa potrebnega segrevanja; trenutna sprememba gibanja naprave v navpične smeri ni možna.
- Upravljanje po višini z lahkim plinom polnjenega balona poteka z odmetavanjem balasta, izpuščanjem plina ali pri
modernih velikih napravah z ogrevanjem ali hlajenjem plina, ki pri tem povečuje ali zmanjšuje tem plinsko prostornino, posledično velikost plinske vreče in s tem količino izpodrinjenega okoliškega zraka.

S predstavljenim znanjem (upam, da v njem ni napak) se bom v nadaljevanju lotil poimenovanja strmoglavljenje.

- Strmoglavi let letala, s pilotom ali tudi brez, je let pod zelo velikim kotom proti zemlji, ki se ga v dana-šnjem vojnem
letalstvu ne uporablja več, je pa še vedno stalni oz. spremljajoči element akrobatskega (umetnostnega) letenja. V takemu
letu je tudi pilotovo gibanje proti zemlji strmo na glavo, torej strmo-glavo in zelo redko povsem navpično.
- Strmoglavi let balona pri normalnemu letenju sploh ni izvedljiv, saj košara s tovorom vedno visi spodaj. V takemu položaju ostane tudi takrat, ko se balon upravljano ali neupravljano s preveliko ali pogubno hitrostjo navpično spušča, vse dotlej,
dokler je težišče naprave še vedno spodaj.
- Beseda strmoglavljenje bi se pogojno lahko uporabila le pri nesrečnemu dogodku, ko bi iz balonske vreče nahitro ušel ves
plin ali vroči zrak, ko bi se po eni strani strgale nosilne vrvi košare, trčenja v zraku z drugo letečo napravo, ob požaru ali v primeru kake druge usodne okvare naprave.

Takšnega, za uho neprijetnega besedja, ob za letenje z baloni vremensko ugodnih dnevih ne bomo slišali, se pa kdaj zgodi,
da se vreme nenavadno hitro spremeni ter povzroči vrsto težav. Prva in najpogostejša od njih je težaven in nevaren
pristanek, ki ga še ne moremo označiti kot strmoglavljanje.

Lansko nesrečo balona na Barju so uradne osebe in za njimi še novinarji označili kot strmoglavljenje.
http://www.dnevnik.si/kronika/1042548069 Tukaj piše : »Modri balon je ob poskusu pristanka enkrat zadel ob tla, nato je strmoglavil. Še pred strmoglavljenjem ga je zaneslo v drevo…«
O tragični nesreči so podobno poročali vsi, vendar je bil MMC rtvslo.si eden redkih ali celo edini, ki je grobi dotik s tlemi
opisal drugače :
http://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor- ... tla/290004
Mlajši možak je podobno kot novinarjem MMCja povedal tudi drugim, vendar so mnogi novinarji in govorci njegov opis
spuščanja spremenili. Po opisu udeleženca in nekaterih očividcev lahko z gotovostjo sklenemo, da strmoglavljanja ni bilo, temveč je bilo ponesrečeno pristajanje ali nesreča ob pristanku.

Pred kratkim nas je z velikim, debelo tiskanim naslovom »Video: Strmoglavljenje balona na poroki« o novem strmoglavljanju obvestila naša budna komercialka. Beseda, za katero sem zgoraj skušal dokazati, da v balonarstvu ni primerna, je tukaj
napisana kar šestkrat. Druga naša občila o temu dogodku niso poročala.
http://www.24ur.com/novice/svet/video-p ... edijo.html
Na tem naslovu je na voljo tudi video, zato si še vi oglejte, kaj se je tam v San Diegu zgodilo.

Domnevajmo, da je pilot želel pristati na tisti ravnici vendar nam video pokaže, da je bila pristajalna površina premajhna.
Vidno prehitro vodoravno gibanje balona tik nad tlemi ni omogočalo normalnega dotika tal in zaustavitev letalnika je
omogočilo le grmovje in nekaj dreves. Na videu se vidi modro nebo brez enega samega oblačka, brez nevihtne črnjave, zato
bi nam nenadni sunek vetra, ki bi močno pihal le na mestu pristanka, lahko razložili le tamkajšnji meteorologi.
Tonsko je video najbrž slabo razumljiv tudi ljudem, veščim angleščine, vendar se po slišanih besedah »crashed ali crashes landing« in uporabi slovarja :…. crash = počiti, pokati,škripati ; podreti, podirati, treščiti, razbiti se, zrušiti, trčiti……ugotovi,
da potniki tega balona njihov nesrečni padec niso imenovali strmoglavljanje.
Pod članki, ki na spletišču 24ur opisujejo nenavadne letalske dogodke vedno najdem tudi zanimive in »poučne« komentarje. Bobo11 nas poduči »Strmoglaviti pomeni hitro izgubiti višino. To se pa balonu ob sunku vetra lahko hitro zgodi. Ni pa nujno,
da se vsa strmoglavlenja končajo z nesrečo na tleh.« vendar ga Simon Marini že takoj popravi »btw: balon ne more strmoglaviti.«.
Moja ponavljajoča se trditev, da ljudi letalsko področje zelo zanima, se potrjuje tudi s takšnimi drobnimi, tukaj ponovljenimi opombami.

Danes San Diego ni tako daleč, kot je bil še pred 50-timi leti. Le malo brskanja je bilo treba in pred menoj je bil že nov
video. V začetku meseca zabeležena povezava je bila danes že neuporabna, vendar je stari spletni maček letalec Igor Tratnik takoj priskočil na pomoč in našel ustrezno stran :
http://www.cbs8.com/story/20526482/hot- ... uitos-home
Najdeni video je od »24urnega« boljši v tem, da so na njem poudarjeno prikazani sledovi, kako je košara balona, preden so jo ustavile ovire, nekajkrat udarila ob tla, v tonskemu zapisu slišimo tudi poimenovanje »hard landing«, katerega pa zlahka tudi najdemo…«made an unplanned hard landing…« v besedilu poleg videa.

Ameriški novinarji so ta nesrečni dogodek označili kot nesrečo (crash), ki so jo v članku še natančneje označili kot
nenačrtovani trdi pristanek balona. Za pritegnitev pozornosti bralcev je bila belo oblečena nevesta dovolj dobra vaba, ki jo
ni bilo potrebno podkrepiti še s šestimi besedami strmoglavljenje, kot to vsakič storijo nekateri naši uredniki ob podpori
državnih uradnikov. SP : bombástično nač. prisl. (á) poud. ~ govoriti |pretirano zanosno|
http://bos.zrc-sazu.si/c/SP/neva.exe?na ... %8Dno&hs=1

Menim, da bi morali piloti balonov tudi sami storiti korak ali dva, da bi se takšno bombastično besedje opustijo, saj si tisti potniki, ki plezajo v košaro balona ob tem, ko jim v glavi šumijo besede strmoglavljenje, strmoglavljenje, ne zmorejo
zapomniti vseh tistih lepot, ki se jih med letom vidi pod seboj. Kdor tega ne verjame, naj vpraša znano letalsko psihologinjo Majo, ki se poklicno ukvarja s takimi strahovi.

Opis malce tršega pristanka.
Morda je bilo leta 87 ali 88, ko me je poklical klubski tovariš Slavko Šorn rekoč : »Pridi, pripelji še Korla Škarjo, gremo na
Barje letet z balonom. S Šornom je bil vsakič le po en potnik, vreme je bilo pa kot nalašč za takšne tiče, kot sva bila s
Škarjo. Po slabih tridesetih metrih se zemlje ni videlo več in ko nas po recimo dveh minutah še ni obsijalo sonce, je Šorn že začel s spuščanjem.
Blizu zemlje sem seveda gledal navzdol in kar naenkrat sem začutil dva udarca : enega spodaj in enega zgoraj. Šorn me je
pozabil opozoriti na okvir iz kotnega železa z gorilci, ki je bil s košaro gibljivo zvezan. Ko je košara udarila ob tla, je okvir
še malo potoval navzdol in se plosko ustavil na moji glavi.
Kljub megli sem videl nekaj sonca, Za opravičilo in za tolažbo sva šla še enkrat »gor«, mi za pokušino prepustil ročico gorilca ,
ko sva se vračala sem pa namesto mahanja Škarji raje z roko trdno podprl opletajoči okvir, zato je bil drugi stik z zemljo za
pol mehkejši kot prvi.
K sreči ni bilo nikjer nobenega novinarja, saj bi bila takrat pridobljena buška že opisana kot posledica strmoglavljanja.
Za tiste, ki bi moja pisanja tu na spletu povezovali s takratno buško naj povem, da je buška že po dveh dneh splahnela in se na tistemu mestu ni nikoli ponovila.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » To Feb 12, 2013 4:34 pm

Prvinsko jadranje in PLOVNOST KAZAHSTANSKIH LETAL
--------------------------------------------------------------------
Opazovanje ptičev jadralcev, živih bitij, ki so nas že pred stoletjem zvabila pod nebo, me je v zadnjih mesecih povsem obsedlo. S posnemanjem njihovega letenja smo se ljudje naučili jadrati ob pobočjih in s kroženjem tudi še v termičnih vzgornikih. Prepričan sem, da je bila tudi ideja za zvrst (disciplino) preletov cilj in povratek, pravtako najdena z
opazovanjem ptičjega letenja.

Na domači strani našega spletišča imamo tudi povezavo na obetavno letalsko druščino, ki si je nadela ime Jadralna mladina.
Ob odprtju te strani ves presenečen ugotovim, da po skoraj dveh letih še vedno taborijo na Šmohorju. Skupina si je ob
nastanku zadala dokaj obetavne cilje, vendar po spletu sodeč, jim je navdušenje splahnelo že pri t.i. »mali šoli guraštva«. Najbrž jim manjka pouk o ptičih jadralcih - na slikah z Šmohorja ni videti nikogar, ki bi se oziral navzgor - saj bi jih le-ti
vsak dan opominjali na njihove javnosti predstavljene načrte.

Ptiči jadrajo tudi pozimi. Prejšnji ponedeljek, 4.2.2013, je bil lep sončen dan in med brskanjem po zgoraj omenjenem
spletu podzavestno pogledam skozi okno in natanko tam, kjer so v začetku lanskega novembra svoj let navzgor začeli trije
ptiči jadralci, je ob 11:14 (ne lažem) zavrtel spet eden izmed njih. V naslednjih treh minutah je bil za višino hriba višje,
nakar je brez enega samega zamaha kril odletel v smeri Turškega čela ter se vsaj 2 km vstran, kot drobna pika zlil z barvami pobočja.
Domnevam, da bodo ti "moji" ptiči svoje jadralske sposobnosti razkazovali tudi še v prihodnje, zato naj vsak osebek, ki
meni da jadrajo tudi Airbusi, veliki Boeingi ali smučarji skakalci, nekajkrat pride po dolini mimo točke : 46º 5' 15,37N in
14º 27' 45,71E ; od treh obiskov bo eden gotovo uspešen.

O naših vzornikih ptičih vsak dan izvem kaj novega. Izpitni list, ki se uporablja za pridobitev dovoljenja PPL ali GPL (po
novem rečeno) najbrž nima »ptičjih rubrik«, vendar ne bo nikomur škodovalo, če prebere in si zapomni, kaj piše tukaj: http://sl.wikipedia.org/wiki/Pero Iz besedila te strani vam želim predstaviti predvsem tole:
»….LETALNA peresa so posebna oblika krovnih peres brez kosmače, ki jih najdemo na perutih in repu ptičev in imajo
ključno vlogo pri letenju. LETALNA peresa na perutih so dolga, toga in nesimetrična. Oblikovana so tako, da med letom omogočajo čim večji vzgon. Repna peresa so pogosto vzdolžno simetrična…..«
Priporočam vam še odprtje strani http://sl.wikipedia.org/wiki/Perut Risba in razlaga pod njo nas takoj spomnita na
letalsko krilo in na letalsko besedje.
= Idealizirana shema razdelitve peres v ptičji peruti
1. primarna LETALNA peresa, 2. primarna krovna peresa, 3. krilce (alula), 4. sekundarna LETALNA peresa, 5. - 7. večja,
srednja in manjša sekundarna krovna peresa, 8. terciarna LETALNA peresa.
= V besedilu članka v odstavku Oblika peruti je pomemben stavek :
»………Ptiči, ki morajo hitro zbežati pred plenilci, imajo široke in na koncu zaobljene peruti, s katerimi hitro VZLETIJO….« ,
in še eden v odstavku Vitkost in obtežba peruti : »….Veliko krilno obtežbo imajo tudi nekateri vodni ptiči (kormoran,
ponirki), ki si z njimi pomagajo, da lahko »letijo« pod vodo……«.

Branje teh zapisov nas opomni in prepriča, da so se pred Leonardom da Vincijem in Lilienthalom po zraku gibali le ptiči.
Čeprav se mnogo njih hrani le ali predvsem z ribami, čeprav jih nekaj ne leti več, jih je pokritost s perjem ohranila skupaj. Dovolili so ljudem, da smo jih začeli posnemati, ter se jim pridružili še v zraku..
Zaradi spoštovanja do teh danosti bi se spodobilo, da t.i.začetniki, še preden kot postanejo usposobljeni »«gurači«« ali celo instant piloti, preberejo še nekaj kar bo zastonj : o ptičih seveda. Že na začetku bodo spoznali, da besedi LETALNOST in
VZLET nista moje odkritje, temveč so ju naprej spoznali ptiči, ljudje pa šele davno za njimi. Ptiči, ki večino dneva čofotajo
po vodi morajo po pravilih ornitologije uporabljati zračno (letalsko) in v posebnih primerih še kopensko sporazumevanje.
------------------------
V teh dneh se je v Kazahstanu zgodila huda nesreča, o kateri so naša občila po letalskih merilih poročala povsem neprimerno.
V moji šoli smo se od ruščine poslovili že pred 59-timi leti, vendar sem o tistih »dveh poskusih zasilnega pristanka« vseeno poskusil v njihovi cirilici izvedeti kaj več.
Uspelo mi je najti stran Ministerstvo transporta i kommunikacij Respubliki Kazahstan http://mtc.gov.kz/index.php/ru/news/202 ... varya-2013
Tistega, kar so trdila naša občila v temu poročilu ni, torej se ni zgodilo, sem pa v njem našel stavek, ki me je presenetil,
zato bom ta odstavek v izvirni obliki prenesel semkaj :
»…Информация по воздушному судну: CRJ 200LR (борт.номер UP-CJ006) 2000 г/в, заводской номер 7413 Налет с начала эксплуатации - 25707 часы, 22975 посадок. Дата последнего ремонта 26 июня 2011 года. Срок сертификата летной
годности до 20.09.2013 года. ….«

Presenečenje je v zadnjem stavku, zato ga bom ponovil še v naši latinski pisavi :
» Srok certifikata letnoj godnosti do 20.09.2013 goda.«
še po slovensko : Obdobje certifikata letalne veljavnosti je do 20.09.2013….
še enkrat po slovensko : Veljavnost potrdila (spričevala) sposobnosti za letenje je do 20.09.2013

V Kazahstanu letalom in verjetno tudi drugim letalnikom ne priznavajo plovnosti, temveč tiste lastnosti zaradi česar so
izdelani : potrdijo jim letalne sposobnosti ali sposobnosti za letenje.

Veljavnosti mojega znanja ruščine nisem podaljševal, zato sem pravilnost mojega prevoda ali domneve (kakor hočete)
preizkusil še pri ljudeh z izvornim ali s potrjenim znanjem ruščine. Predstavljam vam oba odgovora :
1). 06.02.2013
Pozdravljeni,
Vaša domneva je pravilna: Срок сертификата летной годности до 20.09.2013 года. Pomeni Veljavnost certifikata /
dovoljenja za letenje.
Lep pozdrav, С уважением, Best regards, Xxxx Kxxxxxxxx, direktorica
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Tečaji ruskega jezika, prevajanje v ruščino in druge tuje jezike.
Jezikovna in turistična potovanja ter strokovne ekskurzije v Rusijo.
Ruski ekspres d.o.o., Proletarska 4, 1000 Ljubljana, Slovenija
tel.: + (386) 1 546 54 56, mob.: + (386) 31 662 073
e-mail: info@ruski-ekspres.com; http://www.ruski-ekspres.com
Ruski ekspres na Facebooku:
http://www.facebook.com/Ruski.ekspres.jezikovna.sola

2). UL FF; odd.za slavistiko, rus., 11.02.2013
Spoštovani g. Magister!

Hvala za izkazano zaupanje. Moram priznati, da sama nisem strokovnjakinja na področju letalske terminologije, lahko pa
Vam potrdim, da ste omenjeni stavek razumeli pravilno.

Lep pozdrav, Xxxxxx Xxxxxxxx Xxxxxxx
---------------------
Ob koncu ! V kolikor bo kdo izmed vas imel letalske opravke v dalnjem Kazahstanu naj se spomni, da tam plovnost
priznavajo le čolnom ter vodnim kanalom in naj v pogovorih to tudi upošteva. Ruščina je v Kazahstanu drugi uradni jezik.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » To Feb 19, 2013 7:47 pm

PLOVNA SMEŠNICA
-----------------------------

Še pred petimi leti sem vse pogostejše poimenovanje letal Slovenske vojske z besedo plovila ocenil kot neko modno
muho ali le mušico, saj nisem verjel, da bi se letalci po sto letih letalom odrekli na tako preprost ter neprimeren način. Branimir Majcen, Avgust Grošelj, Avgust Ajdič kot tudi Martin Poznič so bili tudi vojaški letalci, vendar se je tudi po njihovem besedju natančno vedelo in slišalo, kje je meja njihovega delovanja : centimeter nad površino zemlje ali
vode in odtam vedno le navzgor.

Minister Karl E. je moje takratno nerganje pravilno usmeril, saj je odločanje o rabi besedja (zvrt) prepustil jezikoslovcu
v SV in doktor slovenistike je bil zelo prijazen sogovornik.
Ministrica Ljubica J. je med obiskom nekdanjih vojaških letalcev v Slovenskih konjicah njihova letala poimenovala z
besedo plovila, čeprav jih tam ni videla na vodi, temveč le nekaj minut pred tem v živo leteti po zraku nad seboj.
Njen delovni tovariš na FDV, dr. T.Korošec, v svojem vojaškem slovarju (1976) takšnih plovnih naprav nima vpisanih,
zato jo bom o vzroku preimenovanja nekoč zagotovo še povprašal.
Sedanji minister Aleš H.je gradbenik in ni slišati, da bi se poprej kakorkoli ukvarjal z letali ali ladjami. Kdo izmed
sedanjih sodelavcev mu je takoj ob nastopu te službe podtaknil leteča plovila, ga bom povprašal ob prvem srečanju.

V naši jezikovni temi sem že večkrat omenil, da takšno spreminjanje besedja med občani ustvarja določeno zmedo in
najbrž tudi posmeh. Oboje je moč zaznati, ko si ogledamo naslednjo spletno stran
http://www.times.si/slovenija/falcon-bo ... 7bfea.html Ko si za branje izberemo zapis

Falcon bo postal del flote Slovenske vojske.........Dxxx - pred 89 dnevi -
Preregistriran bo v vojaško plovilo.
Letalo Falcon bo 1.januarja postalo del flote Slovenske vojske (SV) in bo preregistrirano v vojaško plovilo, poroča STA.

se tako kot širše bralstvo, tudi mi ne moremo izogniti vprašanjem
- ali obstaja skupni register za plovila : za ladje, letala, čolne in še kaj ;
- ali obstaja tudi skupna flota SV, v kateri bodo skupaj pluli-leteli ladja Triglav, letalo Falcon in še nekaj drobiža ?

Morda se motim in vse skupaj le ni mišljeno kot neka smešnica, temveč kot premišljeno varčevalno dejanje. Težava je
v tem, ko takšnega vprašanja ne postavljam jaz, temveč je zagotovo "blisknilo" komu ali celo večjemu številu bralcev,
ki so prebirali sporočila na odprti spletni strani videnih občil. Jaz sem takšna in resnejša vprašanja začel postavljati že
pred leti, vendar sem ostal brez potrebne podpore. Na štiri oči sem bil hvaljen na vsa usta, ko sem pa hvalilcu predlagal pisno podporo na spletu, sem brž dobil tako preplašene odgovore, da jih raje ne naštevam.

Ni pomembno, ali bo nova vlada nastopila svojo službo jutri ali čez tri leta. V vsakem primeru bodo strokovnjaki
pravočasno poskrbeli, da bo tako, kot je bil sedanji, tudi novi obrambni minister najprej seznanjen s plovili, najsibo na veter, paro, kerosin ali na vesla.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » To Feb 26, 2013 8:45 pm

STRMOGLAVLJANJE POSEBNE VRSTE ali strmoglavljenje strokovnjakov
-----------------------------------------------------------------------------------

Tisti bralci, ki menite da smo se o strmoglavljanju tukaj pogovarjali že preveč, poskusite napisano najprej prebrati in šele
potem se odločite, ali se strinjate s prvim delom tega stavka ali ne.

Današnji pogovor o strmoglavljanju začenjam zaradi dveh vzrokov :
1).- na objavo je že skoraj tri mesece čakalo vzorčno strmoglavljanje v toplo afriško morje,
2).- pred dvema tednoma so »strmoglavili« tudi vodilni slovenski jezikoslovci.

1.- Z velikim naslovom članka »Slovenec preživel strmoglavljanje na rajskem otočju« so bili bralci spletišča http://www.24ur.com/novice/svet/slovene ... tocju.html 29.11.2012 ob 09:59
obveščeni o nesrečnemu dogodku, ki se je zgodil že dva dneva poprej, 27.11.12.
Obvestilo o takšni nesreči me vsakič že ob naslovu v neki obliki malce prizadene, tokrat pa me je videna besedna zveza *preživel strmoglavljenje* že spomnila na pogosta pretiravanja naših avtonomnih novinarjev in njih urednikov; tako je bilo
tudi tokrat. Opis dogodka : najprej beremo ..«..je po podatkih tamkajšnjih oblasti strmoglavil med vzletanjem,…«, nakar
še v istemu odstavku …«....in tako je pristal kar na morski gladini….« me navdaja z mislijo, da so naši novinarji, vešči
angleščine, bolj verjamejo guglovemu prevajalniku, kot vsakokrat potrebnemu logičnemu razmišljanju. Nihče, ne pisec
članka, kot tudi ne urednik/ca ni pomislil na napisano nasprotje : ko »V« ocean strmoglavi letalo z 29-timi ljudmi, ter je pri
tem z eno buško poškodovan le pilot letala in se strmoglavljanje omenja kar petkrat, mora biti v temu poročilu zagotovo
nekaj močno narobe.
Tudi tokrat sem skušal ugotoviti, kako so dogodek opisali tuji viri : v takšnih nesrečah pogosto uporabljena beseda crash –
ki ne pomeni strmoglavljenje - je bila najdena tudi v sporočilu agencije,
http://www.reuters.com/article/2012/11/ ... 3920121127

Pri dnevnik.si so tega dne razmišljali malce drugače.Njihov naslov članka je primerno dogodku označen kot nesreča http://www.dnevnik.si/kronika/v-letalsk ... i-slovenec , vendar se v nadaljevanju tudi ne
morejo izogniti nasprotju pojmov :«…je v Indijski ocean…strmoglavilo letalo z 29 potniki…« nakar se strmoglavljanje v naslednjemu odstavku spremeni »…Ker se mu ni uspelo pravočasno vrniti, je moral zasilno pristali na morski gladini….«.

29..11. 2012 je bilo sporočilo o nesreči s primernim naslovom in brez uporabe besede strmoglavljanje objavljeno tudi v http://www.slovenskenovice.si/crni-scen ... i-slovenec Besedilo tega članka, ki ga
je napisal/a Mo.S., je bilo za Slovenske novice najbrž preslabo opazno, saj je novo poročilo, napisano 30.11.2012, avtor
Mi.K., že imelo »udarnejši« naslov, viden z večje razdalje
http://www.slovenskenovice.si/crni-scen ... jski-ocean
Slovenske novice so nam z naslovom »Slovenec strmoglavil v Indijski ocean« povedale, da takrat, ko v morje z letalom strmoglavlja Slovenec, to strmoglavljanje preživi brez praske, poleg njega pa še 28 ljudi na letalu. Pisec/ka Mi.K. v svojemu zapisu pristanka na vodo ne omenja, vendar nam s sedemkratno uporabo besede strmoglavljenje, skupaj z urednikom
poskuša dopovedati, da strmoglavljanje ni smrtno nevarna zadeva.
Tistemu, ki bo v bližnji prihodnosti na kateri izmed novinarskih šol morebiti pisal diplomsko nalogo, v kateri bi zbral ter
ocenil najboljše naslove člankov (recimo desetletja) priporočam, da pri tem ne sme pozabiti na ta enkratni naslov.

Pozorni bralci ste lahko opazili, da med navedenimi medijskimi hišami ni MMC- rtvslo.si. Prva poročila o padcu v ocean ob
eni sami buški na kapitanu so se jim najbrž zdela premalo verjetna in so s svojo objavo raje počakali. objavljanje po dveh
ali treh dneh po dogodku najbrž ni več prava novica, zato so ga kar izpustili. Menim, da so ravnali popolnoma pravilno.

Gornje pisanje bodo nekateri bralci ocenili kot povsem neresno. Število teh bom poskušal zmanjšati z navedbo, da tovrstna poročila vsakič primerjam še pri resnih virih, kot sta http://avherald.com/ in kar bližnjica za naš današnji primer http://aviation-safety.net/database/rec ... 20121127-0
V kolikor ste prepričani, da naj bi bil pravi prevod »…plane crashed into the sea…”…strmoglavljanje v morje, saj nam tak prevod narekuje Šolski slovar PONS vam sporočam, da
a). nisem v temu slovarju nikjer našel navedbe, da ga priporoča Ministrstvo za šolstvo RS,
b). v kolofonu slovarja med imeni, ki so opravili strokovni pregled vpisanih gesel, nisem nikjer našel nobenega imena
letalske stroke in hkrati dvomim, da je bil kdo izmed letalcev pri tem sploh sodelujoč.
Še pred dvema dnevoma je gornja povezava vsebovala dva posnetka kraja nesreče, na katerih se je videlo iz vode štrleči
T–rep in čolne ribičev domorodcev.; danes je pol podatkov že umaknjenih v arhiv. V dneh, ko so naša občila poročala o dogodku in besedilom dodajala še »simbolične« fotografije sploh ni bilo težko najti posnetka Embraerja ko je bil še leteč ;
tako, za ogled vam ga predstavljam tukaj http://www.skyliner-aviation.de/viewpho ... picid=7939

V tistih dneh je tudi meni uspel spletni stik s tem otočjem .
http://translate.google.com/translate?s ... ock.com%2F
Po odprtju »odrolajte« navzdol do konca in kliknite na page 9, spet rolajte navzdol in kliknite na page 13 odprla se bo stran,
kjer se vam pokažejo noge srečnega ribiča, ki je »uplenil« kolesni par prednje noge razbitega Embraerja. Zadeva je malce naporna, saj se strani izgleda spreminjajo, vendar vztrajajte. Če gornje ne bo delovalo več, naj vam bo kot orientacija
stran in datum # Posted on Wednesday, 28 November 2012 at 4:22 AM. Vaš trud bo poplačan, saj boste tam našli vsaj 30 posnetkov prizorišča in tudi kapitanovo buško.

Na strmoglavljenega Slovenca seveda nisem pozabil.
Izvrtal sem njegov e-naslov ter mu poskusil na kratko razložiti, kaj o strmoglavljanju menimo v naši jezikovni temi in da bi njegova pripoved o pristanku na vodo prepričala novinarje, če jih jaz še v petih letih nisem uspel. Domneval sem, da je
njegov prestani strah že minil, vendar se mi tudi na drugo pisanje ni oglasil.
Pred kratkim so nastale nove okoliščine, zaradi katerih moram pisanje o strmoglavljenju nadaljevati, zato tukaj afriške
dogodke opisujem tako, kot lahko o njih sklepam le po svoji presoji.

2). Pred dvema tednoma je bilo že moč kupiti Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. To je tisti slovar, na katerega skorajšnji izid sem vas opozarjal v vsakem mojem, na novo objavljenem zapisu v naši jezikovni temi. V njem naj bi bila
gesla zvrt, letalnik, letalnost in še katero od pomembnih.

Naj vas najprej spomnim na besedo strmoglavljanje…….>

Nešteto e-pisem v katerih sem razlagal, da je beseda strmoglavljenje neprimerna, škodljiva, zavajajoča in še kaj slabega,
je odletelo v razne medijske hiše in še kam drugam. Sploh ne štejem, koliko takšnih primerov je opisano tu na spletu. Več
je bilo tistih, ki so mi verjeli kot tistih, ki še vedno strmoglavljajo; tudi podolgem in počez. Kot svetal primer pogosto
navajam MMC-jevske članke, ki so postajali vse boljši, kmalu po tem, ko so se odločili, da nam sledijo.

Obstaja pa še veliko točk, kjer se uporabniki te besede izgovarjajo na SSKJ. Kaj sitnariš, saj je to geslo tam požegnano, je njihov udobni izgovor Takole je videti :
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name ... aviti&hs=1
strmogláviti -im dov. (á ȃ) 1. pasti, navadno navpično in z velike višine: letalo je strmoglavilo v bližini glavnega mesta;….
Verjeli ali ne, tisto »letalo, ki je strmoglavilo v bližini…«. je pogost izgovor piscev kadar jim je priporočeno, naj to besedo opustijo in jo zamenjajo s primernejšo ter pri tem sploh ne razmišljajo oz.ne vedo, kaj naj bi ta beseda sploh pomenila. In
še prav imajo, saj tudi v SSKJ ni nikjer razlage zanjo. SSKJ jim velikodušno omogoča, da jo uporabijo tako za težko nesrečo, kot tudi za takšne neumnosti : »...letalo je pristalo na sredini dolžine steze, jo prevozilo in na koncu strmoglavilo…..«

>……Takoj, ko se je ob koncu lanske pomladi izvedelo, da bo jeseni izšlo dopolnilo obstoječega SSKJ z imenom Slovar
novejšega besedja slovenskega jezika, sem pohitel z oddajo predloga za vpis nekaj gesel, med katerimi sta bili osrednjega pomena seveda gesli letalnik in letalnost. Ničesar novega mi ni bilo treba izumiti. Prijavil sem tisto, kar je pripravil že
ing. Špiler, vendar mu je prezgodnji let navzgor preprečil, da bi delo opravil do konca. Besede so bile sicer že lektorirane, vendar sem moral zaradi nastalih sprememb predlog razlage gesel obnoviti še jaz. Jezikoslovcem je bilo to besedje
dobesedno prinešeno na krožniku ali talerju, kot so moja slovenska stara mati rekli včasih.
Beseda letalnik naj bi bilo eno izmed petih osrednjih gesel jezika slovenskih letalcev, beseda, ki je v naslednjemu stoletju zagotovo ne bi bilo treba spreminjati ali prilagajati razvoju.
O zgodbi, ki je ponovni pospešek dobila lansko leto nameravam za »zgodovino« napisati posebno poročilo, saj se tukaj nameravam spotakniti le ob nesrečno strmoglavljanje, za katero vsi dobro vedo, da ga želim izkoreniniti, vendar sem ga
kljub vsemu dobil kot nalašč »serviranega« v sredini tega gesla.
Takole izgleda ta jezikovna nesreča :

letalnik -a m (a) zračno vozilo: jadralni letalnik, brezpilotni letalnik; izbrati letalnik iz hangarja. V samo dveh dneh sta strmoglavila dva letalnika, najprej helikopter s sedemnajstimi potniki in tremi člani posadke, zatem pa še bojno letalo E (.)

Vse od lanskega maja, med vsemi opravljenimi telefonskimi pogovori, nisem začutil niti najmanjšega suma, da se bodo
zadeve odvile drugače od mojega pričakovanja. Obljubam najvišjih oseb slovenskega jezikoslovja sem pri svojih poznih
letih zaupal kot otrok svoji materi.

Naš urednik Niko je upošteval mojo betežnost in mi 7.febr., na predvečer Prešernovega dne prinesel dva izvoda slovarja.
On je bil prva priča spreminjanju mojih barv ob pogledu na tisto pizdarijo**, ki se mi je prikazala ob odprtju strani 202. Ogledate si jo kot četrto besedo v drugi vrstici zgoraj napisanega slovarskega gesla. Namesto navedbe, da je letalnik
osrednje poimenovanje nadalnjih zvrsti letalnikov, so mi jezikoslovci, ne taki »navadni«, temveč »taboljši« iz našega ISJ,
vmes vtaknili tisto butalsko strmoglavljanje; kot da tisto, ki ga vidimo zgoraj prenesenega iz SSKJ, še ni dovolj razširjeno.

Pet let in množica napisanih razlag, zakaj strmoglavljanje ni primerno, je zavrženo. S tem je zavrženo tudi mnenje
psihologinje dr.Maje M., ki mi je pritrdila, da beseda strmoglavljanje strašljivo vpliva na vsakršne potnike letal.
Domnevam, da ste bralci ne le šele ob koncu, temveč že malce prej spoznali, zakaj je prvi del današnjega zapisa
strmoglavo naravnan.
** Razlaga zvezdic. To besedo sem označil zato, ker je takšnim uličnim besedam v slovarju posvečeno nesorazmerno veliko prostora; žal je od skupaj 6399 besed v njem letalska le ena sama in še ta je pohabljena.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Če Feb 28, 2013 3:52 pm

LETALSTVO NA TVS1
-------------------------------
Ob petkih, ko izide Delova priloga tv napovednik VIKEND, ga nikoli ne listam za več kot en dan naprej, zato me je današnja
tv napoved za jutrišnjo oddajo Polnočni klub potisnila v rahlo zadrego : namesto, da bi ta napoved tudi na našemu spletu vabila bralce forumske Jezikovne teme k ogledu že od petka, bo ta poskus vabljenja - žal - potekal le dobrih 24 ur.

TV SLO1, oddaja Polnočni klub, petek 1.marca ob 23.05
LJUBEZEN DO LETENJA ; voditelj Zvezdan Martič ; pogovorna oddaja z gosti ;
Kot je napovedano, je osrednja nit oddaje :" Ljudje od nekdaj sanjamo, da bi bili svobodni kot ptice".
gosti :
- letalec na smučeh Jože Šlibar,
- pilot potniškega letala Tomaž Markun ,
- pilot helikopterja Štefan Paulinjek ,
- pilot akrobat Miha Repovž , član IO LZS - poobl. za varnost
- jadralna padalka Lucija Pisar ,
- balonarka Anja Hočevar , član IO LZS - poobl. za izobraževanje
- predstavnika CAA (Javna agencija RS za civilno letalstvo) Manuela Varljen in Sebastijan Sevčnikar

Ne da bi slutil kakšna oddaja se načrtuje, sem pred tedni pisal o prvinskemu letenju ptičev jadralcev, o pojmu drsni let in
pojmu jadranje, zato bom kljub pozni uri napeto sledil, kako gladko in pristno bo teklo letalsko besedje naših letalcev. Prepričan sem, da so jutrišnji tv gostje tudi stalni gostje naše jezikovne teme in če bo v njihovih odgovorih uporabljeno
tudi besedje, ki ga svetujemo (in uveljavljamo) na našem spletu, bo s tem potrjena tudi naša jezikovna usmeritev. To je
tudi opravičilo, zakaj je ta napoved uvrščena v jezikovno temo.

Naš urednik Niko dobro pozna moje vsakodnevno tarnanje, da je naše športno letalstvo (in letalstvo nasploh) v občilih
kruto zapostavljano, zato se vsakega pojavljanja "svojih" v občilih vedno razveselim. Vabim vse, ki boste odprli stran s tem zapisom, da se tudi vi vsi pridružite spremljanju naših tovarišev in kljub pozni uri zdržite do konca oddaje.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Ne Mar 10, 2013 6:39 pm

LETALSTVO NA TVS1 ; po petkovi oddaji
---------------------------------------------------------

Verjemite mi, da se povsem zavedam vsakične prevelike dolžine mojih zapisov. Vsakomur, ki mu že presedam predlagam, naj tudi on začne sodelovati v tej temi ; lahko povsem po njegovih merilih ali pa še krajše, samo da nas bo tukaj več takih, ki plovil za letenje nismo uporabljali. Prostora bo za moje zapise zmanjkovalo, zaradi česar se bom moral, hočem – nočem, skrajšati kar sam.

V napovedi petkove tv oddaje sem obljubil, da bom pozoren le na rabo letalskega besedja. Obljubo bom upošteval in o besedju napisal le nekaj stavkov, toda ker v teh dneh oddaja ni bila ne tako in ne drugače ocenjevana in z vašimi zapisi
tukaj zabeležena, bom moral tudi tokrat biti malce daljši.

TVS1, petek, 1.3.2013, Polnočni klub, http://tvslo.si/predvajaj/ljubezen-do-l ... 160092658/
voditelj Zvezdan Martič, gostje –predstavniki SLO letalstva

Za razliko od mojih dveh dokaj znanih letalskih tovarišev - njunih imen ne povem - sem dolgo zamudo do začetka in razmeroma dolgo oddajo, preživel buden kar do konca.

Uspeh takšne oddaje bi bil zagotovljen s pravo izbiro gostov. Kako je voditelj oddaje Martič izbiral goste in kdo mu je
pri izbiri svetoval ne vem (v temu tednu je bil nedosegljiv) ; od osmih gostov sem na tv že poslušal Tomaža Markuna in skakalca Šlibarja. Ostali so bili zame neznanci, vendar so mi njihovi prvi stavki ob predstavitvi že ustvarili vtis, kako bo potekalo nadaljevanje oddaje.

Zato, ker se komajda na vsakih 10 let dobi možnost za takšno letalsko tv oddajo bi jaz v morebitni vlo-gi organizatorja, poprej vsaj tri mesece ali več iskal primerne sogovornike, saj je uspeh takšne oddaje v prvi vrsti odvisen od živahnosti govorcev in manj od »pogrevanja« že slišanih vprašanj in odgovorov.

Po oddaji najdena spletna stran http://www.rtvslo.si/polnocniklub/novica/2 mi je prikazala kako je bila sestavljena tukajšnja napoved (ali ideja) ; njen zanimivi uvodni del bom prenesel semkaj :
»…..Ljudje od nekdaj gledamo v nebo in sanjamo, da bi bili svobodni kot ptice. Danes obstaja nešteto načinov in
možnosti, da se pticam pridružimo. Kot piloti ali kot potniki, s pomočjo motorja, vzgonskega vetra ali česa tretjega.
Gostje Zvezdana Martiča bodo poklicni in ljubiteljski letalci:……..«.

Ko bi od teh osmih gostov odštel skakalca Šlibarja ,go.Varljen in pogojno še balonarko Anjo, ne bi bilo od ostalih petih
nikogar več, ki bi znal razpravljati o druženju s pticami, o svobodi in o vetru v laseh. Športno letenje z jadralnimi letali, najsibo tekmovalno ali užitkarsko, je edina zvrst letenja, v kateri se takšne pesniške prispodobe lahko uporabijo. Letenje
med napihnjenimi plastičnimi stebri 15 m nad gladino Blejskega jezera ni v ničemer podobno druženju s pticami in
sanjskimi belimi oblački, kar bi moral Martič že sam ugotoviti še v pripravah na oddajo.

Tvorec oddaje je jadralce namerno ali iz neznanja spregledal, vendar gre tudi njemu le pol zamere, saj tudi jadralcem
samim pripada del krivde, če jih nihče ne opazi ; sistemsko se jih je prepričalo, da je en brc žoge enakovreden
njihovemu letu od Lesc do Hodoša in nazaj.
To skrivanje je najbrž povzročilo tudi upad števila takih jadralcev, ki bi bili sposobni biti na taki oddaji v ospredju in
kadar bi bilo potrebno tudi dopolniti ali popraviti slabe trenutke voditelja.

Ko pobrskam med imeni meni znanih letalcev iz obdobja minulih 60-tih let, mi je v spominu ostala le peščica takšnih
osebkov, ki znajo ali so znali o letenju in letalstvu pripovedovati tako čustveno in zanimivo, da so jim pogosto oz. vedno prisluhnili tudi neletalci. Današnja mladež o njih ni slišala ničesar, saj stari že pozabljamo nanje, zato naj vas ne
dolgočasi, ko jih bom za spomin omenil nekaj njih.

~ Franček je letalcem znal povedati vse, kar so ga vprašali : tako o velikih, kot o malih in jadralnih letalih. Velika škoda
je bila, da svojega znanja ni zmogel prilagoditi še za razlage širšemu občinstvu. Frančkova resna razlaga, kako je kot bi
podil kure s šu, šu, šu, on pred spanjem izpod postelje iz bajte podil kače, ob vseh ponovitvah še vedno navdušila
poslušalce, medtem ko je vsakršne, tudi preproste razlage o letenju, tudi za širše občinstvo podajal le povsem (pre) resno. Omemba Frančka se s poprejšnjim odstavkom ne ujema, toda ker je še vedno št.1, kot tudi zato, ker ga prehitro
pozabljajo že tudi njegovi nekdanji znanci, sem ga uvrstil semkaj.
~ Zorana Jerina se večina spomni kot alpinista, toda bil je tudi sodelavec slovenskega Konstrukcijskega biroja. Za tiste ki
ne vedo : Jurčkova Mačka je bila izdelana kot KB-14. Jerinovo globje dojemanje letenja se odraža v prevodu knjige Veliki cirkus, saj bi le malokdo takšno delo prevedel v slovenščino s tako izbranim besedjem, kot je storil on. Poslušati Jerinovo pripoved o letenju in letalstvu je bil svojevrsten užitek.
~ Branko Perko je bil goreči privrženec Richarda Bacha, saj je vedno nestrpno čakal, kdaj bo na voljo katero izmed
Bachovih novejših del. Zadnje njegovo delo, ki ga je Branko prevedel je Dvokrilec in kadar vidim Lojzovega polikarca se vedno spomnim na vse tri : na Bacha, Branka in na kakršnokoli odprto dvokrilno letalo. V zapisu letenja ljubljanske BHI je Branko v rubriko namen skoraj vedno napisal »pleasure« ; BHI sicer ni bilo odprto letalo, toda ker drugega ni bilo, je
Branko vsaj v njej "pleasure" podoživljal piš vetra v laseh. Zanima me, kako bi danes Brankov prevod Dvokrilca razumel
kdo izmed "sodobnih" letalskih zvezdnikov, n.pr. Peter M. ali Maks T. ?
~ Zdravc je bil letalec, ki se je družil s pticami. O tem je znal pripovedovati in je pozornemu poslušalcu, tistemu, ki ni le nestrpno čakal na podpis za podaljšanje """dozvole""", vsakič s pripovedmi pomagal obnoviti vzroke, zakaj še vztraja pri športnemu letenju.
~ Tone Polenec je poznal vsa področja letalstva kot modelar, letalec, padalec, kot pisec, urednik in poročevalec o
letalskih dogodkih; zadnja leta celo kot napovedovalec na letalskih prireditvah. Kakorkoli razmišljam, osebe take širine
po Polencu slovenski letalci še nismo dobili.
~ Jerin, Perko, Černe in Polenec bi bili pravi gostje takšnega Polnočnega kluba ali če bi bilo po moje : oni bi vodili
Polnočni klub. Vendar ne bo šlo : vsi štirje, kot tudi Franček so nas že zapustili.

Kot »upokojenec« poznam le peščico današnjih letalcev. Med njimi tako, kot sem opisal nekdanje, že izgubljene osebe,
ne morem zaznamovati nikogar, ki bi ga poslal na tv. V kolikor bi tisti, ki verjetno obstajajo zavzeto polnili strani OS in
za povrhu še strani njegove jezikovne teme, bi bili zagotovo prepoznavni. Zato, ker je takšnih komaj za vzorec, te
možnosti izbire ni. Vseeno vas bom presenetil in tako, za vzorec, omenil dve osebi.

~ Bizi je možak posebne vrste; kdorkoli ga je imel priliko srečati, se ga verjetno »tako ali drugače« še spomni, Z njim
sem letel kot vrstnik v začetniški skupini, nakar je postal še moj učitelj ter »upravljalnik«
V starih časih Adrije sem z njim letel v Carigrad, na Tennerife in še drugam in vsakokrat ob obhodu letala – saj veste kaj je
to - doživel enkratno učno uro. Nihče od naju se ni naveličal : on svojih predavanj in jaz poslušanja. Poznam tudi njegov značaj zato, če si ga predstavljam v najboljših letih, vem, da bi na takšni oddaji prevzel vodilno vlogo ter znal sam o letalstvu povedati vse: o prijateljih ptičih, preletih, padalskih vrvicah, akrobacijah, o turbinskih lopaticah, mehkih
pristankih z malimi in velikimi letali ter po potrebi tudi o vetru v laseh. Nobenih segmentov mu ni bilo treba pokrivati :
bil je in je še vedno letalec v vsem, kar spada zraven.
Naj vas potolažim; gospoda Bizjana danes ne potiskam v ospredje. Je le leto dni mlajši od mene in če tudi danes
upoštevam več kot 40 let staro mnenje nekega ljubljanskega letalca, ki je razložil : »Mi mladi in lepi smo za letenje in za predstavljanje letenja, vi stari in že grdi ste za ……..«. Po temu določilu Bizi za sodelovanje v kaki oddaji seveda
odpade in lahko mi verjamete, tudi upokojeni kapitan Z. ne ustreza več svojim nekdanjim merilom za letalskega
tv manekena.
~ Niko je v današnjih časih edina, meni znana oseba, ki kot vem, letalskih segmentov sicer ne zna pokrivati, je pa
letalstvo v minulih 50-tih letih spoznal v živo in s pisanjem. Druženje s ptiči mu ni tuje, za nekaj stopnic višje leporečje
od splošnega tudi ne, večje težave pa utegne imeti z vetrom v laseh, saj je odkar ga poznam, vedno pokošen povsem na kratko. Pozna jadralce od Murske in po kuri naokrog do Maribora in nazaj, na njemu sedaj domače Lesce.
Najmanj 30 let je odkar sem ga videl v takšni vlogi, kot jo je odigral Martič , na TVS voditi neko oddajo, za katero se
vsebine ne spomnim več ; le vem, da letalska ni bila.

Producent Polnočnega kluba ali kar voditelj Martič sam, se nista spomnila, da za takšno dejavnost najbrž mora obstajati
tudi kaka »krovna organizacija«, kjer bi se poklicneži zagotovo spomnili na svojo jadralno komisijo in njenega
predsednika. Tisti tam na snemanju sodelujoči pa tudi niso znali reči »Hopla, tukaj nekdo manjka, pokličite nas, ko boste
našli še njega ; se vidimo«.

Oddajo sem spremljal predvsem zaradi v njej uporabljanega izrazja. Zato, ker so bili gostje tako redko besedni, v njej
tudi ni bilo pomembnih besednih napak; opisal bom le dve..

~ Jadralna padalka naše jezikovne teme ne bere, saj ko bi jo, bi v minulih mesecih zagotovo spoznala, da so tudi jadralna padala letalne naprave, ki jih je treba upravljati, voditi, krmariti, pilotirati, saj če jih le nadzoruješ, je lahko leta kmalu konec. Sredi pripovedi je razlago o nadzoru sicer (malce v zadregi) spremenila v upravljanje, vendar takšna napaka se
zgodi, kadar človek v nekaj ni povsem prepričan.
Predlagam ji, da se o tem pogovori z Igorjem E., pooblaščencem LZS za JP.
~ Jezikovne teme na http://forum.opensoaring.com/ ne bere tudi kapitan Tomaž. Po starih fotografijah, prikazanih med oddajo sem ugotovil, da možak spada še v stare čase, zato sem poklical kar kapitana M., ki je bil v starih časih v AA
in tudi še danes visoko upoštevana osebnost. Zagotovil mi je, da so v njegovih časih,do konca devetdesetih let, v AA leteli
le z letali, potrdil pa je, da je nekaj njihovih delavcev imelo tudi izpit za krmarjenje manjših jadrnic in motornih bark, kar
pa je bila njihova zasebna zadeva in zato razumljivo izven okvira podjetja AA.
Tomaž se je zapletel pri opisu prednosti v letalskemu prometu. Prikazal podobnost s prednostjo v navtiki, kjer ima slabše gibljivo plovilo prednost pred bolj gibljivim. Pri nadaljevanju razlage je pozabil, da so z navtike že prešli nazaj na
letalstvo in da je glavna tema tv oddaje pogovor o letenju in letalstvu. Besedo plovilo je uporabil še nekajkrat, prepričan
pa sem, da če bi prebral vsaj dve nadaljevanji naše jezikovne teme o plovilih, se kaj takega – njemu letalcu - ne bi
zgodilo.

Po moji oceni se prepoznavnost slovenskega letalstva po zgoraj obravnavanemu pogovoru v tv oddaji Polnočni klub ni
dvignila niti za črtico najbolj prizanesljivega merilnika. Izgubljena priložnost, pravim temu jaz. Moja, v začetku
omenjena znanca, sta najbrž prav zaradi tega Polnočni klub tudi predčasno zapustila.
-----------------
Dodatek 1.
Pred tednom dni mi je navijal živce članek, ki ga zavedajoč se, da bom spet predolg, posebej za moje- ga znanca
Tomaža prenašam semkaj
http://www.24ur.com/brezpilotna-plovila ... ostri.html.
Dragi Tomaž. Odkar se v RS ukvarjamo z letečimi napravami brez pilota, zunaj naših meja poimenovanimi kot UAV, jih povsod pri nas imenujemo »brezpilotni letalnik«. V temu članku se je pisec nalašč trudil, da nam vsili izraz plovilo, saj je
to besedo brez potrebe uporabil kar 20 (dvajset) krat.
Kot je splošno znano, smo ljudje posnemali ptiče. Ptiči kljub naši CAA in AA še vedno letijo; se strinjaš ali bi na to temo
rad kaj povedal ? Opensoaring je odprt za vse.
Dodatek 2.
Gospodu iz CAA svetujem, naj prebere Ernest K. Gann Usoda je lovec, v slovenščini, MK1973,
4. poglavje, Kapitan, začetek na strani 55 ; začetek pomembnega dela besedila je na strani 67, višek na strani 68 in
začetku strani 69 in umiritev stanja do konca poglavja na strani 70.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

PrejšnjaNaslednja

Vrni se na Naš slovenski letalski jezik

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost