[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/bbcode.php on line 483: preg_replace(): The /e modifier is no longer supported, use preg_replace_callback instead
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/bbcode.php on line 483: preg_replace(): The /e modifier is no longer supported, use preg_replace_callback instead
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/bbcode.php on line 483: preg_replace(): The /e modifier is no longer supported, use preg_replace_callback instead
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/bbcode.php on line 483: preg_replace(): The /e modifier is no longer supported, use preg_replace_callback instead
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/bbcode.php on line 483: preg_replace(): The /e modifier is no longer supported, use preg_replace_callback instead
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/bbcode.php on line 483: preg_replace(): The /e modifier is no longer supported, use preg_replace_callback instead
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/bbcode.php on line 483: preg_replace(): The /e modifier is no longer supported, use preg_replace_callback instead
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/bbcode.php on line 483: preg_replace(): The /e modifier is no longer supported, use preg_replace_callback instead
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/bbcode.php on line 483: preg_replace(): The /e modifier is no longer supported, use preg_replace_callback instead
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/bbcode.php on line 483: preg_replace(): The /e modifier is no longer supported, use preg_replace_callback instead
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/bbcode.php on line 483: preg_replace(): The /e modifier is no longer supported, use preg_replace_callback instead
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/bbcode.php on line 483: preg_replace(): The /e modifier is no longer supported, use preg_replace_callback instead
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/bbcode.php on line 483: preg_replace(): The /e modifier is no longer supported, use preg_replace_callback instead
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/bbcode.php on line 483: preg_replace(): The /e modifier is no longer supported, use preg_replace_callback instead
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/bbcode.php on line 483: preg_replace(): The /e modifier is no longer supported, use preg_replace_callback instead
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/bbcode.php on line 483: preg_replace(): The /e modifier is no longer supported, use preg_replace_callback instead
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/bbcode.php on line 483: preg_replace(): The /e modifier is no longer supported, use preg_replace_callback instead
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/bbcode.php on line 483: preg_replace(): The /e modifier is no longer supported, use preg_replace_callback instead
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/bbcode.php on line 483: preg_replace(): The /e modifier is no longer supported, use preg_replace_callback instead
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/bbcode.php on line 483: preg_replace(): The /e modifier is no longer supported, use preg_replace_callback instead
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/bbcode.php on line 483: preg_replace(): The /e modifier is no longer supported, use preg_replace_callback instead
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/bbcode.php on line 483: preg_replace(): The /e modifier is no longer supported, use preg_replace_callback instead
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/bbcode.php on line 483: preg_replace(): The /e modifier is no longer supported, use preg_replace_callback instead
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/bbcode.php on line 483: preg_replace(): The /e modifier is no longer supported, use preg_replace_callback instead
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/bbcode.php on line 483: preg_replace(): The /e modifier is no longer supported, use preg_replace_callback instead
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/bbcode.php on line 483: preg_replace(): The /e modifier is no longer supported, use preg_replace_callback instead
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/functions.php on line 4752: Cannot modify header information - headers already sent by (output started at [ROOT]/includes/functions.php:3887)
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/functions.php on line 4754: Cannot modify header information - headers already sent by (output started at [ROOT]/includes/functions.php:3887)
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/functions.php on line 4755: Cannot modify header information - headers already sent by (output started at [ROOT]/includes/functions.php:3887)
[phpBB Debug] PHP Warning: in file [ROOT]/includes/functions.php on line 4756: Cannot modify header information - headers already sent by (output started at [ROOT]/includes/functions.php:3887)
opensoaring.com • Poglej temo - Naš slovenski letalski jezik

Naš slovenski letalski jezik

Moderator: Pavel Magister

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Sr Jun 19, 2013 9:07 pm

Natanko si predstavljam, kako nestrpno naš Lima Zulu pričakuje moj odziv na svoj pred kratkim objavljeni prispevek. LZ, nisem pozabil nate, vendar ko bi bilo vsaj
dvajset takih javno objavljenih želja, bi se želje morda že kmalu začele izpolnjevati. Žal, ni tako.
Danes objavljam pismo, ki je bilo pred uro poslano spodaj navedenim naslovnikom in še na Inštitut za slovenski jezik ter gospodu A.Čičerovemu. V kolikor se bo kdo od
prejemnikov razburjal, ker kršim poštna pravila, bom nastali hrup, " za čast in slavo letalstva ", prevzel na svoja stara pleča.
-------------------------------------------------------------------------------------
Gospa Martina Černe ,voditeljica oddaje Intelekta :brezpilotna letala in njeni gostje :
dr.Aleš Završnik , Inštitut za kriminologijo pri PF,
mag.Andrej Tomšič, Namestnik IP RS ,
por. Miloš Starič, častnik SV RS ,

Letalski prijatelj me je obvestil o včerajšnji radijski oddaji, v kateri ste se pogovarjali o nastanku, razvoju, širjenju, uporabi in varnosti vse večjega števila brezpilotnih
letalnih naprav, katere ljudje brez zadrege imenujejo kot jim je trenutno najbolj všeč ; brez da bi se zavedali, da je v naši državi še vedno uradni jezik slovenščina, ki ga
je dolžan varovati vsak, najsibo mu to všeč ali ne.

Predstojnik Inštituta za slovenski jezik pravi:
"....Naš inštitut slovenščino raziskuje ( in ob tem usmerja ali pravopisno zapoveduje),
slovenistični oddelki vseh štirih univerz jo poučujejo,
drugi univerzitetni oddelki naj bi skrbeli za razvoj svojih strokovnih jezikov,
Urad za jezik pri MK pa skrbi za ustrezno zakonodajo in delno za njeno izvajanje.
Dober terminološki slovar naredimo lahko samo skupaj strokovnjaki določenega področja in jezikoslovci jezikografi......"

V oddaji ste uporabljali besedje, ki ga kot vem, ni določil nobeden izmed tistih univerzitetnih oddelkov, v katerih raziskujejo in poučujejo letalsko stroko.
Katero besedje v povezavi s temi letalnimi napravami se uporablja na častniški šoli SV sicer ne vem, vem le, da tisti poklicni vojaki, ki sem jih nekaj že osebno srečal in
se poklicno ukvarjajo s takšnimi letalnimi napravami besed dron , trot ne uporabljajo : uporabljajo besedo letalnik ali brezpilotnik.
Naj mi oba učena gospoda, dr.Završnik in mag.Tomšič ter voditeljica ga. Černe oprostijo, ker vas bom spomnil, da niti PF, niti IP in ne RTVSLO ne izpolnjujejo takšnih pristojnosti, kot jih je navedel predstojnik ISJ.
Besedi dron in trot (v povezavi z letalnimi napravami) v SSKJ ali Slovar novejšega besedja slovenskega jezika nista vpisani, niti ni bil za njih (kot mi je znano) do sedaj
podan za vpis nikakršen predlog.

Država RS za varstvo svojega, z Ustavo določenega jezika, nima določene ali pooblaščene nobene institucije, zato prosim naj vas ne moti, ko vam to obvestilo pošiljam
le kot z jezikovnimi težavami seznanjen državljan.

Predlagam vam branje člankov na zasebnemu spletišču http://www.opensoaring.com/ kot tudi zapisov forumske jezikovne teme Naš slovenski letalski jezik, bližnjica do
zadnje strani 18 (od avgusta 2010 do danes) je viewtopic.php?f=11&t=83&start=170 na kateri boste našli članek

BREZPILOTNI LETALNIKI ; letalne naprave, ki nočejo pluti ; 2. jun. 2013 ,
po katerega branju boste spoznali, da ni ugledno rušiti nekaj, kar zveni slovensko in je v rabi že vrsto let .

Beseda brezpilotni letalnik je že predlagana za vpis v uradni slovar v sklopu podvrste letalnikov, kar vam bodo - tako domnevam - rade volje razložili tudi pristojni
jezikoslovci ISJ. FR ZRC SAZU.

V zadnjih dneh se mi novice o napadu "dronov" kopičijo druga za drugo. Zato izkoriščam priliko, da z gornjimi podatki ter mnenji z vsaj dvemi stavki in vprašanjem
obvestim tudi mag. Aleksandra Čičerova, ki se ne kot letalec ali jezikoslovec, temveč kot pravnik ukvarja s temi poimenovanji. Gospod Čičerov, povejte mi,
- v kateri strokovni literaturi je beseda dron našla domovinsko pravico ( pomenski slovar, ki je bil sestavljen s sodelovanjem ISJ ? in
- odkdaj terminologija Čikaške konvencije uporablja slovensko besedje n.pr."zrakoplov brez pilota" ??
Vaš odgovor bom nestrpno pričakoval.

Vse lepo pozdravljam, kot tudi vam želim lepo poletno vreme , Šentvid nad Ljubljano, 19.junija. 2013 ; Pavel Magister
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » To Jun 25, 2013 6:10 pm

Dragi moji bralci, pred vami je nov zapis, ki je spet tako dolg, da vam bo pokvaril še preostali kanec volje za branje, ki jo še imate. Naj vam priznam zakaj tako. Za zaustavitev plovbe po našem nebu je svoj pisni glas oddal le Lima Zulu, zaradi česar je ta akcija "zamrznjena" (modno, kajne ?) do takrat, ko se bo vas vsaj dvajset
junakov pripravljeno stopiti z LZ vštric. Zato naj vas današnji zapis ne vznemirja preveč, saj je napisan za novinarje in ne za vas.
V kolikor bo kdo izmed vas to pisanje vseeno prebral mu zgotovo ne bo škodilo, saj mnogo vas gostuje na Bovškem in je zato dobro biti opozorjen ter seznanjen, če
so tam kakšne zračne luknje ali jih ni.

LETALSTVO V OBČILIH ; Krstni let novega A-350 in LUKNJE na BOVŠKEM

http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnolo ... -tu/311037
Tovariši in tovarišice MMC-jevci,
zato, ker ste me več kot dva dneva izzivali s tem, ko članka kljub opozorilu o daleč vidnih napakah nis-te umaknili v ozadje, vam tokrat ne morem reči dragi moji
mmcjevci. Ves čas vam trobim, da vas hočem le obvarovati tudi pred strupenimi komentarji kot je bil tale, toda kot kaže, nočete verjeti,
----------------
Farmergirl........# 14.06.2013 ob 22:42 ..........Prijavi neprimerno vsebino
"...Družino letal na dolge proge A350 XWB sestavljajo štiri različice letal, poleg A350 še A800, A900 in A1000.
K.Š. novinar kaj si pa to za eno skropucalo od stavka napisal? Kakšen A800, A900 in A1000? Kristus božji daj se drugič pozanimaj preden pišeš bedarije. Si odprl kdaj
spletno stran www.airbus.com preden si članek napisal ali si ga prepisal od kje ?
-------------------------------------------------------------------------------------------------
ki sta ga sicer umaknili, vendar sem to možnost pravočasno predvidel in ga kopiral. Tudi Farmergirl vas je, dokaj trše kot jaz opozorila/l na napake, toda kot bob ob
steno, ste s takšnim člankom še nadaljna dva dneva dokazovali svojo trdno »voljo«.
V kolikor menite, da je moje opozorilo oddajalo preveč amaterskega vonja, vam priporočam branje
http://www.obramba.com/novice-in-zanimi ... us-a350xwb , članka z eno samo napako :
beseda jata bi bila primernejša namesto udomačenke flota.

Luknja na Bovškem

http://www.rtvslo.si/crna-kronika/letal ... lne/311233 Članek je napisan kar po obvestilu, ki ste ga verjetno dobili od
gasilcev reševalcev ali od policistov, od tistih dobrih in pogumnih ljudi, ki so načeloma usposobljeni za vse kaj drugega, le za aerodinamiko ne. Opustili ste potrebno
brušenje besedila (kar ni cenzura) in podpisani /a A.S. mora z urednikom vred prevzeti vso odgovornost za napake, ki jih bom naštel.
Tudi v primeru, če so reševalci podatke o dogodku izvedeli od obeh rešenih letalcev, bi moral pisec članka presejati tudi takšne podatke (pripovedi) saj ljudje, ki se
jih predtem sname z bukve niso v stanju, da povedo kaj uporabnega. Čeprav poznam Manco Košir že od malega (ko je imela še bombažne "štumfke"), ko še ni bila
profesorica, kljub temu o novinarstvu znam povedati le to, ali mi je neki članek všeč ali ne ; znam pa razložiti zakaj mi ni ali zakaj mi je všeč.

# V tukajšnji jezikovni temi razpravljamo le o letalskemu besedju, zato strokovno raziskavo dogodka seveda prepuščam ustreznim organom (ob uporabi besede organ
mi gre takoj »na smeh«) ob le eni pripombi o dogodku samem : Strmoglavljanje se tukaj ni zgodilo kar je spoznala tudi piska / ec in napi-sala /l »padel 200m nižje«,
zato za svojo pozornost zasluži tudi mojo uvodno pohvalo.

# Sedaj poiščimo te napake ter jih naštejmo :
1).- zasilni pristanek v krošnje dreves,
2).- slabi vremenski pogoji za letenje,
3).- zmanjkalo je vzgona,
4).- zapeljal je v zračno luknjo
5).- je izgubil nadzor nad letalom
K že naštetim napakam dodajmo še eno, ki sicer ni jezikovne narave, je pa zanimiva zaradi tega ker nas spomni, da na štiri osnovne računske operacije ne smemo
pozabiti :
6).- izračun višine na kateri se je zgodila nesreča.

# Poskusimo razložiti, zakaj je v članku uporabljeno besedje neustrezno :

1). Kadar napišemo »…padel približno 200 višinskih metrov nižje…«, se moramo spomniti, da na koncu nekega padanja sledi hitro neupravljano ustavljanje gibanja, česar
ne moremo imenovati ne kot pravi in ne kot zasilni pristanek. Ustavljanje letala med vejevjem pilot ni mogel voditi (usmerjati), kar se počne ali vsaj poskuša tudi ob
zasilnih pristankih. Menim, da je bilo je dokaj nasilne ter hrupne narave, zato ga ne poskušajmo omiliti, temveč napišimo tako, kot je bilo : »letalo je treščilo med
drevje«.
2). "...ni bil pozoren na morebitne slabe vremenske pogoje za letenje...".
- Med slabe vremenske pogoje za letenje štejemo vse tiste vremenske razmere, v katerih se ljudje nasploh čutimo ogroženi n.pr. megla, nizka oblačnost, sneg, dež.
močan veter, zaledenitve, skrajne vrednosti temperatur in seveda vse velike spremembe. Sodobno prometno letalstvo marsikaj od naštetega uspešno premaguje,
vendar imajo tudi oni svoje meje n.pr. hitrost bočnega vetra pri pristanku i.pd. Jadralna letala v takih razmerah ostajajo na tleh.
= Jadralna letala so letala, ki jim vodoravno gibanje omogoča njihova lastna teža, za dviganje in zadrževanje višine pa izkoriščajo navzgor usmerjene zračne tokove,
nastale zaradi vetra ob pobočju navzgor ali dvigajočega se toplega zraka kot posledice sončevega ogrevanja tal. Za vzpon do začetne višine potrebujejo pomoč
motornega letala, zemeljskega vitla ali frače.
- dobre vremenske razmere (ne pogoji) za jadranje so ustrezno pihanje vetra na dolgo gorsko oviro, ali tisti dnevi, ko se od segretih tal dovolj pogosto in visoko
dvigajo stebri dovolj hitro dvigajočega se zraka. Lepo poletno vreme (ali modro nebo brez belih oblačkov) označujemo kot lepo vreme za marsikateri namen , toda
za jadranje so takšne razmere zvečine neprimerne; tudi štorklje takrat hodijo peš.
- Za ponovno razlago o nastankih termičnih ali pobočnih vzgornikov danes nimamo časa.
= V pravkar nastalemu zapisu smo spoznali dva različna pojma : slabo vreme kot splošno stanje vremena v nekemu času in vreme, neugodno ali neprimerno za jadranje.

3). »….zmanjkalo je vzgona ….«. V prvemu odstavku besedila članka izvemo, da se je na 1500 metrih višine sicer nekaj zgodilo, kaj pa je to bilo, se pa natanko ne ve,
saj nam pisec dopušča dve možnosti : najprej bomo ugotavljali, zakaj je zmanjkalo vzgona.
Med bralci je najbrž tudi nekaj takih, ki ugibajo :
- ali je bil pilot med pripravo na vzlet nenatančen ter naložil ali natočil premalo vzgona,
- ali vzgona enostavno zmanjka ko se doseže višina 1500 metrov ?

=Ali letalu lahko zmanjka vzgona ? Seveda ga lahko, vendar namesto besede zmanjka raje uporabimo besedo izgubi, ki mora biti v stavku tudi pravilno uglašena s
povedjo. S tem se izognemo tudi takšnim smešnicam, kot so nalašč napisane zgoraj.
- Letalo izgubi vzgon takrat, ko je le-ta zaradi premajhne hitrosti premajhen ali takrat, ko se skuša leteti z velikim vpadnim kotom krila in se takrat zračne tokovnice -
- kot rečemo - kar odtrgajo.
Kaj se zgodi ? Čim se vzgon zmanjša toliko, da je manjši od teže letala (ki jo kompenzira), letalo omahne ter pade ali se zavrti navzdol, pa če je pod njim luknja, ali
pa je ni.
- Padec navzdol je nevaren, zato se takšne položaje letala v letu na zadostni višini vadi z učencem že na začetniških tečajih jadralnega letenja. Še posebej pa je
nevaren, kadar se zgodi nad pobočjem gore, saj se mora vrtenje letala zaustaviti tako, da je izvlek v normalni položaj vedno vstran od pobočja gore. Teh nekaj
stavkov je napisanih za lažje razumevanje celotnega zapisa.

4).«…zapeljal je v zračno luknjo…«.....kar je druga ponujena možnost .
= Tisoč in večkrat je bilo že povedano, da zračne luknje, jame, žepi ne obstajajo. Znanje osnovnošolske fizike je dovolj (sosed v stanovanju pod menoj je profesor
fizike), ko o zračnih pojavih razmišljajoči osebek niti pomisliti ne sme na takšne luknje. Luknjo (jamo) v peskovniku lahko napravimo z nekaj gibi lopatke : edini pogoj
je, da pesek z lopatke stresamo nekje vstran od točke kopanja. Ali lahko v nas obdajajočemu zraku izkopljemo luknjo, v kateri naj ne bi bilo zraka : bi nam uspelo ?
Seveda bi. Izčrpajmo zrak iz trdnostenske jeklenke in v zraku bo nastala luknja – morda vakuum ali le prostor z manjšim zračnim pritiskom. Problem še vedno ostane,
ker se z letalom ne v takšno niti v »ogromno« jeklenko brez zraka ne da zapeljati, sploh pa ne v njem leteti.
= Ta izraz so uporabljali v dobi Butalcev, ki jim je bilo nemogoče razložiti, zakaj se letalo včasih tako nenadno enkrat ali večkrat kar pogrezne navzdol, čeprav je
vreme daleč naokrog lepo in sončno.
Poleg navzgor pihajočega vzgornika poznamo tudi vzdolnik, saj za ves zrak, ki piha po pobočju navzgor, na vrhu gore ni prostora in zato na drugi strani ohlajen in težak
hitro pada navzdol. V posebnih razmerah se to padanje izoblikuje v nekakšen vodoravno rotirajoči slap, ki tam nizko leteče jadralno letalo lahko kar prekucne na hrbet,
pri čemer nobeno upiranje s krmili (»kontriranje«) ne pomaga. Ko se človeku to zgodi prvič, je to zelo pretresljiva izkušnja; verjemite mi.
= Kaj se je torej zgodilo ? Letalo je priletelo v močan vzdolnik in je na hitro izgubilo nekaj 10 metrov višine, kar se je čutilo, kot bi padlo v jamo.

5). »…je izgubil nadzor nad letalom…«
= Karkoli se je že neprijetnega na 1500 metrih zgodilo : ali je bil izgubljen vzgon, ali je letalo priletelo v močan vzdolnik in naj bi pilot, tako je po zapisu v članku
razumljeno, zaradi obojega še izgubil nadzor.
V posadki MMC sedi tudi lektor, ki bi moral svojo okolico (seveda najprej že sebe) opozoriti, da je razlaga gesel nadzor in kontrola v SSKJ-leto 2000 še vedno veljavna,
kot tudi, da pri rabi te besede med vodniki konj (furmani), vozniki cestnih, vodnih, zračnih in še drugačnih vozil pri njihovemu delu ni nikakršne razlike : vsi morajo
svoje naprave voditi, voziti, pilotirati, krmariti, saj če konja ali vozila ne obvladajo, se zelo hitro znajdejo v cestnem jarku, na tleh ali na čereh. Na obisk forumske
jezikovne teme viewforum.php?f=11 vas vedno vabim, saj če se vam zdi branje SSKJ
preveč suhoparno, vas ker drugje ne, vsaj tukaj o temu nesrečnemu nadzoru z malce živahnosti vsaj mi poučimo.
Pilot letala nad Javorščkom nadzora ni mogel izgubiti, morda je izgubil oblast nad njim ali pa ga ni več (morda le začasno) zmogel obvladovati.

6). »izračun višine na kateri se je zgodila nesreča«
Domnevam, da novinarji dobljenih podatkov načeloma ne preverjajo (saj tega ne bi zmogli), zato bomo takšen poskus opravili tukaj : izračunali bomo, kje na Javorščku
se je nesreča zgodila. V članku piše, da je letalo padlo v luknjo na višini 1500 m. Tak podatek se odčita z letalovega višinomerja, ki je pred vzletom nastavljen na ničlo;
vzlet je potekal (najbrž) na letališču Bovec, katerega nadmorska višina je 432 m; glej http://www.bovec-airfield.si/ Po dostopnih virih ugotovimo, da sta nadmorski
višini gore Svinjak in gore Javoršček 1653 in1557 m. Ko izračunamo njuni relativni višini, višini nad letališčem dobimo višini 1221 in 1125 m. Svinjak nas ne zanima več,
zato izračunamo le, koliko visoko je bilo letalo nad vrhom (zanemarimo pobočje) Javorščka : 1500 – 1125 = 375 m.
V članku piše, da je letalo s 1500 m padlo 200 m nižje na drevje, toda ko od 375 m odštejemo 200 m nam ostane še vedno 175 m višine nad vrhom gore ; stari letalci bi
rekli, da je bilo še v »stratosferi«.

V članku napisanemu podatku, da je letalo padlo na pobočju gore rastoče drevje seveda nihče ne oporeka. Na kateri nadmorski ali relativni višini je točka padca pa za
spletne bralce najbrž ni tako zelo pomembno, vendar ko se o nečem zanimivem (kar padec letala nedvomno je) piše, potem bi iz bralčevega parterja najbrž mnogi
želeli, da se jim dogodek predstavi brez besednih in merskih napak.

Letenja na Bovškem ( jadralnega in aerovleke) v drugi polovici osemdesetih imam le za pokušino, tudi nad pobočjem Javorščka nekaj ur jadranja, vendar ne nad tem pobočjem niti kje drugje nisem videl, slutil ali občutil kakšne zračne luknje, jame, žepa ali še tistega, kar bodo novopečeni pisci še izumili, namesto da bi pred
pisanjem prebrali katero izmed za letenje in vreme za letenje opisujočih knjig.
Velika napaka sodobnih piscev je tudi neprimerna raba besede nadzor / kontrola, ki je na našemu spletišču ter tudi širše že na široko opisovana, vendar le manjše
število opozoril zadene svoje cilje.

O zmedo povzročajoči nepravilni rabi besed nadzor / kontrola je bila že zdavnaj obveščena služba za stike z javnostjo Slovenske policije, vendar se tamkajšnje deklice
na opozorila ne odzivajo, zato na cestnih ovinkih nadzor izgubljena vozila resda ne padajo v zračne luknje, temveč pogosto zletijo kar v obcestni jarek. PU in njihove
PP obveščajo javnost (občila) tudi o takšnih dogodkih, zato bo to pisanje poslano tudi GPU.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Po Jul 15, 2013 4:10 pm

ZRAČNA PLOVILA SV
--------------------------------
Ne vem več kdo mi je omenil, da bo ali je bila na letališču Divača neka letalska prireditev. Dokaj meglena vest mi je kmalu ušla iz glave, toda ob Prazniku slovenskih
letalcev se mi je med pisanjem voščila slovenskim letalcem spet obudila. Ne vem, zakaj vesti nisem na spletu preveril pri Kraševcih že takrat, saj je njihovo splet http://www.letaliscedivaca.si/ takrat že imel iskani podatek na svoji prvi strani.
Najprej mi je željo »Dobrodošli« z lepim slovenskim stavkom " DG 101 pripravljen za poletanje" izrekla na vzlet pripravljena zaprega; mudilo se ji je že, zato se je s stavkom "KL - poletamo v 29" od mene sitneža že nahitro poslovila. Takrat je tam letelo tudi nekaj Angležev, eden je bil že "Clear for takeoff rwy 31", drugi v
"Short final 29", zato letalci tega dne zame niso imeli kaj prida časa.

Iskanje nadaljujem in najprej ugotovim, da na temu letališču "domuje vse kar na krasu leti", zatem pa mi obvestilo Osrednja vaja Slovenske vojske PREMIK 2013 že v
uvodu razloži, da praznovanja Praznika slovenskih letalcev tam ni bilo.
Radovednost kaj bo SV tam počela, mi je že na tej strani odkrila, da bodo na območjih DT2 in DT4 zračna plovila SV simulirala letalsko podporo. Zato, ker ne dojamem,
kako lahko plovila zares ali le simultano ustvarijo letasko podporo, sem odprl ponujeno datoteko, zgibanko pdf. V njej pooblaščenka SV stotnica N.R. vabi "vojaške
navdušence" na Vojaški miting na letališču Divača ki bo (takrat) v nedeljo 2.jun.2013. Napoved, da bodo zračna plovila nudila letalsko podporo je natisnjeno tudi tukaj,
ga. stotnica N.R. pa je vabljencem obljubljala še "statične in dinamične prikaze zračnih plovil...."

Tudi v primeru, ko bi vabilo za napovedano prireditev odkril še pravočasno, me v Divačo zagotovo ne bi bilo. Stotnica N.R.na prireditev namreč ni vabila vseh
državljanov (davkoplačevalcev), temveč le državljane, ki so vojaški navdušenci. Zavedam se, da naša država SV in letalske enote SV potrebuje, zato jih vseskozi
podpiram, čeprav se za vojskovanje nisem nikoli navduševal. Stotnica N.R. torej mene ni vabila, saj nisem vojaški navdušenec, kot tudi ni vabila preprostih, toda zelo radovednih državljank, mojih sosed Lojzke in Francke. Čeprav punci zelo radi pogledata navzgor na nizkoleteča letala, jima ogled takšne prireditve preprečuje že
veleumno napisano besedilo na spletnemu vabilu, saj takšno kot je : "...statične in dinamične prikaze zračnih plovil...." ni napisano za vse državljane razumljivo.

Verjetnost, da je SV na prireditev vabila le ožji krog vojaških navdušencev je izredno majhna, zato raje ostajam pri prepričanju, da so v nekaterih oddelkih SV ljudje, ki
se ne zavedajo, da tujke in nekakšna jezikovna »moda« ne povzročajo bogatenje, temveč pačenje jezika države RS.

Pri iskanju, kaj se bo v Divači dogajalo, se mi je ponudilo še več možnosti ; kot prva je bila odprta
http://www.obramba.com/novice-in-zanimi ... junij-2013

Založba Defensor je od SV prejeto vest v uvodnem delu malce spremenila, saj se je poleg vojaških vabilo tudi letalske navdušence : s tem tudi mene, Lojzko in Francko. Statični prikaz je primerno skrajšan na »prikaz na letališču« , medtem ko ima »zračni prikaz (air show) plovil SV« eno zelo simpatično napako, saj si je morebiti kar pol
bralcev razbijalo glavo, kaj bi naj tam predstavljala še ladja Triglav.
Veselje ob pogledu na stavek »Poleg letalnikov Slovenske…« je hitro poleglo, saj so bili letalniki nekaj vrstic naprej že zavrženi, saj je bil ob »12.00 - prikaz zračnih plovil«
in ob »14.15 – dinamični prikaz zračnih plovil…«.
Kako utemeljena je besedna zveza »zgledi vlečejo« lahko ugotovimo v stavku »komentatorja« Tadej Rotar, 4.6.2013, : »….v živo, a kaj, ko se nimajo kaj kosati z ameriš-
kimi in ruskimi plovili…«. Možaku sta se v oblačkih spomina spreletavala pojma let in letenje, toda ko je na sporedu prireditve prebral, da bo tam videti tudi leteča plovila,
je to besedje začel ponavljati še on, saj če so oni tam tako napisali, potem dvoma o pravilnosti sploh ne sme biti.

Založba Defensor plovnega letalstva načeloma ne pozna in je svojo napako brž popravila v poročilu
http://www.obramba.com/novice-in-zanimi ... videli-vec , kjer je beseda letalnik resda uporabljena le enkrat,
ostro oko pa je zaznalo, da so se letečim in navadnim plovilom ognili v velikem loku

Še malce brskanja in že je pred menoj iz videa prepisan za današnji zapis zelo uporaben stavek
http://www.siol.net/novice/lokalne_novi ... iting.aspx v kateremu nam je brigadir Miha Škerbinc pomembno zaupal, da....« Slovenska vojska ne bi bila slovenska, če se ne bi povezovala s civilnim prebivalstvom …..«

Gospod brigadir, vaša izjava je v načelu popolnoma pravilna, toda med ljudmi bo vedno precejšen odstotek takšnih, ki tujk ne bodo poznali ali če bodo kdaj slišali zanje,
jih sami najbrž uporabljali napačno. To pravilo mi je bilo razloženo že pred skoraj 60 leti, vendar vseskozi zaznavam, da kljub napredku (in novim tujkam) še vedno velja.
Enako kot za tujke velja tudi za poimenovanja letalskih pojmov, saj če ljudem od otroštva razlagamo, da nam je po stoletjih poskusov le uspelo približati se pticam ter
leteti z njimi vštric, mora pri tem tudi ostati. Poskusite razumeti, da je na t.i. »vaških« mitingih, tam kjer otroci in odrasli ptice dobro poznajo in zato tudi občudujejo
njih človeške posnemovalce, največja neumnost razlagati nekaj, kar je s tem pojmovanjem v nasprotju. Takšna spreminjanja obstoječih navad in prepričanja je dokaj nenavaden postopek povezovanja ; jaz ga brez dlake na jeziku imenujem jezikovno nasilje. Poimenovanje letalnih naprav z besedno zvezo »zračna plovila« je takšno
nasilje nad - če že nad drugim ne – vaškimi otroci, takšnimi, kot se jih vidi na ponujenem videu.
Pojem »vaški miting« sem uporabil zaradi slikovitejše razlage čeprav po izkušnjah vem, da med obiskovalci vaških ter »urbanih« mitingov ni nikakršne razlike.

Gospod brigadir, povejte vašim letalskim in seveda tudi drugim tovarišem v vrhu SV, da je uporaba besedja zračna plovila in pogosto že kar plovila, pravcato jezikovno
nasilje, saj je v stoletju slovenskega letalstva za svoje kotenje rabilo le manj kot desetletje. V zapisih hranim zagotovilo več gospodov, da SV spoštuje SSKJ kar je docela nerazumljivo, saj v SSKJ niti v kateremu drugemu uradnemu pomenskemu slovarju o takšnih plovilih ne piše prav ničesar. V kolikor menijo, da brez plovil ne gre, naj
najprej predlagajo Inštitutu za slovenski jezik FR ZRC SAZU preizkus primernosti tega besedja ter vpis v slovar, saj RS tega inštituta nima kot okras, temveč zato, da se
ukvarja z vsakršnim slovenskim besedjem, tudi vojaškim.
6.9.2010 sem prejel e-pošto ISJ v kateri piše
»……Dober terminološki slovar naredimo lahko samo skupaj strokovnjaki določenega področja in jezikoslovci leksikografi. Taki so npr. čebelarski, gledališki, gemološki, medicinski terminološki slovar, letalskega pa žal ni med njimi……«
Slovarji, natisnjeni ali na spletu, so nastali ali nastajajo (??) v »raznih« uradih in celo zasebno po mnenju ISJ nimajo prave veljave.

Kot popolni jezikovni amater na http://www.opensoaring.com/ v forumski jezikovni temi Naš slovenski letalski jezik
viewforum.php?f=11 skušam letalce, novinarje in ostale bralce usmeriti, kam naj pogledajo ob
iskanju pravega letalskega besedja. Pogosto si v določenih podrobnostih upam pravo pot pokazati tudi pripadnikom SV
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Ne Avg 18, 2013 7:08 pm

LETALNIK V URADNEM VOJAŠKEM SLOVARJU
-------------------------------------------------------
Z namenom zrušitve zrakoplovnega besedja v decembru 2007 se je moj junaški naskok tako na pristojne institucije, kot na letalsko druščino, v prvemu poskusu, v začetku leta
2008 klavrno končal. Slovenski letalci so v temu primeru pokazali nenavadno krotkost in vdanost do organov nove države :
- direktor Urada za slovenski jezik pri MzK se je pisni prošnji za presojo »letalnik ali zrakoplov« po mišje izognil; enako je storil tudi njegov naslednik in aktualna ministrica,
- stari letalec, tudi strokovnjak za težko artilerijo, je ves vesel poskakoval, ko je na MT spletu bral decembrski zapis »Letala ali ladje«, ko pa je bil naprošen naj svoje mnenje pripiše tudi k zapisu, je pa ves prestrašen potarnal :« Ja, jutri moj sin opravlja CPL izpit in zato lahko pade, drugi pa lahko izgubi službo novinarja zaradi tega…«,
- sicer manjše število, toda na pomembnih pozicijah stoječih nekaj starih znancev je kar naenkrat ugotovilo, da je bilo njihovo dotedanje letenje v mešanici plinov velika
napaka. Nekoč je veljalo, da se dolge prelete po Alpah opravijo le iz Lesec, danes se brez težav izpluje tudi n.pr.iz Vipavske doline,
- za uvod sta dva našteta primera dovolj, za povrhu bom dodal le še enega, tistega, v kateremu se že od daleč spozna nenavadno krotkost slo. letalcev :
na spletu neke zavarovalnice so slovenski letalci že od lanskega leta opozorjeni na nastopajočo preobrazbo, ki jo v prvi vrstici odstavka nad sličico z »letečimi plovili«
predstavlja tamkajšnji stavek : »……da ima področje zavarovanja ZRAKOPLOVSTVA v Sloveniji trenutno veliko pomanjkljivosti….» .
Kdor tega ne verjame naj še enkrat prebere zapis Leteča plovila, zgoraj, spodaj in vseokrog, ki je bil 14.sept.2012 objavljen v naši jezikovni temi. Še mesec dni in že bo
eno leto, odkar vam tam na spletu plovno besedje napoveduje vašo prihodnost.

Vsaj približno sta mi bila že več desetletij znana pojma jezikoslovec slovenist in Inštitut za slovenski jezik, nekaj dlje, tam od leta 1958 pa tudi teža knjig SSKJ in SP. Zato
sem vedel, da pri oblikovanju in spreminjanju letalskega besedja lahko sodelujem le kot predlagatelj in tako je bil 30.aprila 2008 oblikovan tudi moj prvi predlog za vpis
besede zvrt.
Poučno e-pismo, prejeto 6.9.2010, en odstavek prenašam semkaj, takšno prepričanje potrjuje :
»…Dober terminološki slovar naredimo lahko samo skupaj strokovnjaki določenega področja in jezikoslovci leksikografi. Taki so npr. čebelarski, gledališki, gemološki,
medicinski terminološki slovar, letals-kega pa žal ni med njimi…..«.

Letalski razlagalni slovar, D.G., 2009, je izdan v samozaložbi. Morebitna sodelava z ISJ ali FS v njem ni nikjer omenjena, zato samodejnega vpisa njegovih gesel v SSKJ ne
moremo pričakovati, ni pa bilo slišati, da bo predlog kdaj kasneje tja tudi posredovan.
SSKJ je obsežno delo, tiska se recimo dvakrat v stoletju in odsotnost pomembnega letalskega besedja iz katerega koli uradnega slovarja bi bila prava katastrofa.
V izogib neljubi katastrofi je bilo treba nekaj storiti in prva prilika se je ponudila med nekim naključnim telefonskim pogovorom z dr.A.B.Končarjevo, vodilno jezikoslovko Leksikološke sekcije ISJ, ki je potekal maja 2012. V njem sem bil opozorjen, da bo jeseni izšel Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. V kolikor imam kaj pripravlje-
nega naj pohitim, saj če bi predloge vložil v prvi polovici junija bi se morda še izšlo, da bi bila njih »obdelava« opravljena do poletnih počitnic kar bi zadostovalo za
vključitev v nameravani slovar.

Pogosto sem posamične prijave objavljal hkrati tudi v tej jezikovni temi, ob tej prijavi pa mi je neka slutnja prišepnila, naj z objavo počakam. Izid SNBSJ je zamujal kar
preko novega leta, saj je bil predstavljen šele 7.februarja 2013, o mojih raztrganih živcih ste že brali : od vsega predlaganega je bilo v slovarju le geslo »letalnik« in še to popolnoma pohabljeno – pravi slovenisti bi rekli »izven konteksta«. Berite naprej.

*****************************
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU,
Ljubljana, Novi trg 4 ; Leksikološka sekcija

zadeva: vpis v »Slovar«

Predlagam, da se v Slovar novejšega slovenskega besedja vpišejo slovarska gesla :
1. Let, leteti
2. Letenje
3. Zlet, zleteti
4. Letalna naprava
5. Letalnik
6. Letalnost

K1). Let, leteti : Let je gibanje živih bitij, predmetov in letalnih naprav nad površino zemlje.

Predlog in utemeljitev:

Obstoječemu, v SSKJ vpisanemu slovarskemu geslu Let, leteti naj se uredi ali priredi razlaga gesla, ki bo slovarsko oblikovana ustrezala razlagi v nadaljevanju zapisa

Let, leteti : Let je gibanje živih bitij, predmetov in letalnih naprav nad površino zemlje.

- Let je naravno gibanje ptičev v zračnem prostoru nad površino zemlje, tak, kot je poznan že več kot sto milijonov v let,
- Let je gibanje človeka, imenovanega leteči človek, v posebni letalni obleki po skoku z letala, v poševnem padu / letu z drsnim številom do 2,5 in pristanku z odprtim
padalom. Poznan v raznih oblikah je vsaj že 50 let.
- Let je gibanje človeka, smučarja skakalca, od odskoka do pristanka na ustrezno izdelani in veliki smučarski skakalni napravi.
- Let je gibanje neupravljanih, upravljanih z zemlje, ali s človeškjo posadko upravljanih letalnikov in drugih letalnih naprav, tako v zračnem prostoru, kot tudi v vesolju,

Slovarsko geslo let obstaja tudi v Dominik Gregl, Letalski razlagalni slovar (DG Lrs) vendar tamkajšnja razlaga določa le let v ozračju (atmosferi), medtem ko je beseda let
tudi že sedaj v SSKJ in SP vpisana kot gibanje po brezračnemu in breztežnostnemu prostoru, torej tudi po vesolju.
************************
K5). Letalnik : Letalnik je ime za letalne naprave, ki so težje in za letalne naprave, ki so lažje od zraka.

Predlog in utemeljitev :

5a). – Letalniki lažji od zraka so letalniki, ki jim dvig in lebdenje omogoča statični vzgon po Arhimedovemu zakonu,
5b). – Letalniki težji od zraka so letalniki, ki jim dvig in letenje omogoča zaradi obtekanja nosilnih površin tam ustvarjeni aerodinamični vzgon.
5c). – Vesoljski letalniki so letalniki, ki so prirejeni za let v brezzračnem in breztežnostnem prostoru.

Letalniki lažji od zraka

- Toplozračni baloni,
- S plinom, lažjim od zraka, polnjeni baloni,
- Cepelini (zračne ladje), letalniki z ohišjem in plinskimi baloni ter prostorom za potnike ali tovor ter pogonom za vodoravni let

Letalniki težji od zraka

- Motorna športna, prometna in vojaška letala,
- Brezmotorna letala; letala brez motorja in zanemarljivimi sposobnostmi jadranja
- Jadralna letala; brezmotorna letala z že zadovoljivo ali z veliko sposobnostjo jadranja in jadralna samovzletna letala,
- Rotokrilci ; helikopterji in žirokopterji,
- Letala s prekucnim vijakom,
- Brezpilotni letalniki,
- Zmaji ; jadralni in motorni zmaji,
- Jadralna padala,
- Letalski modeli ; prostoleteči in motorni modeli, ter jadralne in motorne leteče makete

Vesoljski letalniki : letalniki za let v brezzračnem in breztežnostnem prostoru.

- letalniki za let v vesolje in povratek na zemljo v celoti - kot raketoplan,
- letalniki za let v vesolje in povratek na zemljo le kapsule letalnika,
- letalniki za let v raziskovalne namene v vesolje brez povratka.

Tukajšnja razlaga vseh podzvrsti letalnikov ni natančno določena in popolna, vendar je za razlago predlaganega gesla »letalnik« dovolj ustrezna.

Slovarsko geslo letalnik (in nekaj podzvrsti letalnikov) je vpisano v Dominik Gregl, Letalski razlagalni slovar, SZ, Ljubljana 2009
******************************
K6). Letalnost : Letalnost je sposobnost letalnika za letenje.

Predlog in utemeljitev :

- S pravili določene in od pooblaščenih organov države preverjene letalne sposobnosti letalnika za varno letenje so pogoj za izdajo dovoljenja za njegovo uporabo.
- Letalen, lna = sposobnost letala, po Tomo Korošec, slovenski vojaški slovar ,1976, stran 141
- besedna zveza letalne sposobnosti ali letalne zmogljivosti se pojavlja v mnogih zapisih; n.pr. v tretjem odstavku članka (povezava spodaj) piše »….Vse skupaj zagotavlja
odlične letalne zmogljivosti…..« http://sierra5.net/index.php?option=com ... 0&Itemid=1
- Podobno je : letálen 1 -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na letanje: letalna sposobnost ptičev.
- Slovarsko geslo letalnost je vpisano v Dominik Gregl, Letalski razlagalni slovar.

******************************

S predloga poslanemu na ISJ FR, so semkaj kot primer prenesena le tri gesla od šestih. Kot predlagatelj sem želel doseči enako ime gesla, kot je bilo napisano, medtem ko sem skrajšano razlago gesel prepustil oblikovanju tega veščih jezikoslovk ob domnevi in potrebi, da nekatera gesla v izogib povsem vsebinskim napakam tudi še ustno razložim. Ta domneva se je izkazala kot pravilna, saj se je takšna napaka zgodila v SNBSJ; kot nalašč pri najpomembnejšemu geslu letalnik, edinemu, ki je bilo v SNBSJ vnešeno.
Ugodna prilika za skorajšnji vpis najpomembnejših besed v nekega od slovarjev je torej spodletela, za-to je bilo treba nujno najti – zračna plovila so že preveč tesno plula
okrog nas - novo možnost z istimi institucijami, ne glede na to, da so se pri SNBSJ izkazale kot »pomanjkljivo zanesljive«.

Ne le kot ideja ali kot prilika, temveč kar vrsta izdelanih slovarjev je nepričakovano padla naravnost predme. Bilo je takole.
Po objavi sestavka z dne 15.julija 2013 na spletu OS, v kateremu sem se spotaknil ob besedilo napovedi za letalsko prireditev v Divači sem se namenil v sestavku omenjenemu brigadirju SV napisati še pisemce z razlago, odkod mi neustavljiva ihta pri potapljanju zračnih plovil. Želel sem ga nasloviti z njegovim pravim delovnim mestom in v ta namen odprl splet SV. Nekje spodaj pod napisom »Kdo je kdo« mi je spet pomežiknil naslov »Vojaška terminologija« . Pokorno priznam, da se mi je prikazal že večkrat, toda klika
nanj ni bilo, saj sem najbrž podzavestno pričakoval, da bom tam videl napisano tisto, kar je nekoč na tv razložila neka ostra vojakinja : učijo se vsega od streljanja do
»puzanja«, čez takšno besedje sem vendar napravil križ in zvezdo že davno pred letom 91.

Tokratnemu pomežiku je – kot bi me vodile dobre vile iz ISJ - sledil klik in odprla se je stran http://www.slovenskavojska.si/vojaska-terminologija/ na kateri je na desni
strani nabor slovarjev in terminoloških zbirk nad katerimi bedi izpostava poveljstva PDRIU v Poljčah, ki se ukvarja z vojaškim besedjem in tujimi jeziki.
Dobre vile iz ISJ so me vodile še k izbiri vrstice, sledil je klik na naslov Vojaški razlagalni slovar (2009) http://www.slovenskavojska.si/fileadmin ... r_2009.pdf

V poprej omenjenemu jezikovnemu oddelku poveljstva PDRIU službuje tudi izredno prijazna civilna oseba, jezikoskovec-slovenist dr.J. B.. Z njim sva imela prvi stik že pred
leti (zvrt, plovba itd),nekaj več o plovilih sva se pa telef. pogovarjala še letos nedolgo tega.
Zato, ker dr.J.B. nastajanja tega slovarja - bil je član uredniškega odbora – kot tudi njegove objave med mojim potapljanjem plovil ni nikoli omenil, pravtako ga ni bilo med tistimi, ki mi jih je v pismu naštel predstojnik ISJ, je bilo odprtje te e-oblike slovarja takšno presenečenje,da ne najdem ustrezne primerjave : je ni, pa če jo še tako iščem.

Kdorkoli izmed vas bralcev bo sledil povezavam in slovar odprl, bo že na uvodnih straneh sam odkril, da je delo nastajalo po večkrat že tukaj na OS ponovljenih načelih :
vajeti*** v rokah ISJ, za gesla tega slovarja usposobljeni strokovni sodelavci s fakultet, ter leksikografska obdelava Inštituta za slovenski jezik pri SAZU ; po pravilih bi se temu
reklo.
Razlagalni vojaški slovar ima ob imenu v oklepaju še letnico 2009, torej so od njegove objave minila že recimo 4 leta. Zakaj ga ni v pismu naštel predstojnik ISJ, ga med telef.pogovori ni omenila vodja Leksikografske sekcije ISJ, kot tudi ne član uredniškega odbora jezikoslovec PDRIU, bi lahko bila velika uganka za množico ljudi, vendar je
moja malenkost že korak izven tega kroga: izgovor pozaba bi bil za vrhunske razumnike preveč preprost izgovor.

Slovenska država in s tem državljani slovar z letalskimi gesli torej imamo, jaz pa se upam tudi napisati, kaj sem po prvem hitrem »preletu« strani že spoznal ali ugotovil :

- da v slovarju ni letalskih gesel le za pokušino, temveč jih je najbrž kar več od četrtin vpisanih,
- da je v njem letalskih gesel izključno vojaškega značaja n.pr. bombnik, lovsko letalo le za vzorec; recimo le dober 1%od vseh,
- da so v temu slovarju gesla s področja letalstva verjetno tudi tista, ki so bila namenjena za načrtovani Letalski leksikon v izvedbi SIST / FS,
- da sta dve jezikoslovki ISJ, ki sta lektorirali besedje leksikona SIST, sodelovali tudi pri temu slovarju,
- da je upokojenec D.Gregl sodeloval tako pri besedju SIST, kot tudi pri temu slovarju.

Najpomembnejša odkritja, nastala med spreletavanjem po slovarju, ki jih velja zapisati ter razglasiti :

A). - slovarsko geslo LETALNIK je v slovarju razloženo kot osrednje poimenovanje letalnih naprav :
letálnik, -a m ,naprava za letenje, ki jo obdrži v zraku aerostatični ali aerodinamični vzgon
B). - to je prvi slovar z letalskim besedjem, ki ima po mnenju z dne 6.9.10 (tako se to mnenje razume) uradno veljavo, saj je nastal ob strokovnem vodstvu ISJ, kar
preberemo na tretji strani slovarja : »…Nosilec projekta je bil ZRC SAZU, sodelovala je še FDV. Vodja projekta je bila dr. Nataša Jakop (ZRC SAZU), delo pa je
leksikografsko in organizacijsko vodila Marjeta Humar (ZRC SAZU)…..« in seveda še »…upokojenec dr.Dominik Gregl…«.
C ). - slovarsko geslo ZRAKOPLOV
zrakoplòv, -óva m ,letalnik, lažji od zraka, z lastnim pogonom, ki se lahko krmari in ima ogrodje, da obdrži stalno obliko.
je v slovarju razloženo tako, kot smo skoraj vsi Slovenci že sto let v primeru potrebe vsakič in vsakomur razložili, kako ta letalna naprava izgleda in na temelju katerih
fizikalnih zakonov poteka njen let.
Zakaj je v sedanjemu SSKJ razloženo preveč vsestransko najbrž ne zna nihče razložiti, je pa ta razlaga zagotovo krivec za zmedo, ki je nastala po sprejetju Zlet.
V izogib nesporazumom se bo moralo ob prvi priliki v SSKJ vnesti razlaga, kot jo prinaša obravnavani Vojaški razlagalni slovar.
D). – razlaga slovarskih gesel
- letalnik, lažji od zraka -a -ega m ,letalnik, napolnjen s plinom manjše gostote, kot jo ima zrak v okolici, ki ga obdrži v zraku aerostatični vzgon
- letalnik, težji od zraka -a -ega m ,letalnik, ki ga obdrži v zraku aerodinamični vzgon
- letalo -a s ,letalnik, težji od zraka, ki ostane v zraku zaradi aerodinamičnega vzgona, nastalega na gibajočem se krilu
je v svoji enostavnosti in natančnosti razumljiva za večino uporabnikov. Posebej izstopa geslo »letalo«, saj je v primerjavi z razlago v Zakonu o letalstvu (Zlet) in
njegovih podzakonskih aktih, ter še drugih, po raznih »uradih« nastalih besednjakih pravi biser, ki ga neki nerazumljivi prevodi ne morejo preseči.
E). - v slovarju manjka primerno oblikovano geslo, s katerim bi se z neko geslu letalnik sorodno besedo poimenovalo dnevno sposobnost (letalnost) letalnika za letenje,saj
geslo *vzdrževanje letalnika* tega ne predvideva oz. zagotovlja. Tukaj manjkajoče geslo je z imenom »letalnost« že vpisano v samozaložbi izdani Greglov slovar.
F). - v slovarju ob tolikih letalskih geslih manjka, ustrezno času in fiziki, ter iz SSKJ in iz drugih (zasebnih) slovarjev primerno preoblikovano, za letenje temeljno geslo LET,
saj se živa bitja in naprave ne gibljejo le v atmosferi, od nje naprej (onkraj nekakšne«rampe«) pa plujejo po vesolju; geslo letalnik je brez dvoma zelo uporabno tudi za dodelavo v »vesoljski letalnik« in za njegov let v vesolju.
G). – Vojaški razlagalni slovar je nastal v javnih ustanovah in z javnimi sredstvi, zaradi česar je že ob njegovi objavi najbrž bil predstavljen kot last države in njenih
državljanov.
H). – Vojaški razlagalni slovar v javni rabi vse pogosteje uporabljanih besed zračno plovilo, plovnost, zračna plovba in flota nima vpisanih kar pomeni, da jih, tako letalska
stroka, kot jezikoslovci, niso uvrstili med primerno slovensko letalsko besedje.
I). - slovensko, tako civilno, kot vojaško poimenovanje temeljnih letalskih pojmov je že stoletje dolgo popolnoma enako; začasno se je nekje skvarilo le zaradi vpliva držav,
v katere smo bili vključeni, zato je vpis besede »letalnik« v novi slovar le neka zapoznela zaznamba izvornega slovenskega besedja.
J). - E- oblika slovarja Vojaški razlagalni slovar je objavljena na uradni spletni strani naše SV kar ne-dvomno ne glede na pridevnik »vojaški« pomeni, da je vsakdanja javna
uporaba njegovega besedja že od izida (objave) tega slovarja priporočena, zavezujoča in kar je najpomembneje : v spornih primerih ali v izogib motnjam zaradi različno uporabljanega besedja nedvomno tudi za vse obvezujoča.
K). – močno upam, da bosta visoki letalska in jezikoslovna stroka spoznali potrebo po skupnem dopol-njevanju manjkajočih gesel v sicer tukaj hvaljenem ter uporabnem, toda škrbavem slovarju.

V slovarju najdene napake, ki jih velja razglasiti in odstraniti :

Zato, ker nepravilna raba besede »nadzor« še kar narašča, saj Služba za slovenski jezik pri MzK še vedno »temeljito strokovno premišljuje« in ker menje »…nimamo institucije,
ki bi skrbela za kakovost jezika..« še vedno ni preklicano, mi ne preostane drugega kot da tečnarim (po SNBSJ pizdim) še v naprej.

Že med prvim, od presenečenja odkritja površnim branjem, so bile že najdene napake v nekaj letalskih geslih. Ob najdbi sproženi začetni strah se je vsaj navidezno polegel,
saj sem med vsaj 5-kratnim branjem celotnega slovarja zaznamoval le 5 takšnih napak razlage gesel letalskega pomena. Odkrita e-izvedba slovarja strani žal nima označenih,
zato moram »osumljena« gesla prepisati kar semkaj :
1). akrobacija, -e ž ,nadzorovano nenavadno gibanje letala za športne, vojaške ali tekmovalne namene.
2). avtorotacijski let, -ega leta m ,2. vrtenje glavnega rotorja helikopterja pri odpovedi motorja, ki daje potrebno vlečno silo za nadzorovan pristanek.
3). vetrôvnik, -a m ,naprava, ki ustvarja nadzorovan zračni tok v merilnem prostoru vetrovnika
4). vzlèt vzléta, m ,nadzorovan dvig letalnika z vzletne površine
5). uredítev zráčnega prostóra, -tve -- -- ž ,usklajena uporaba ter preprečevanje ali zmanjševanje možnosti bojnega delovanja na lastne ali zavezniške zrakoplove

Ob vse večjem številu najdb napačne rabe besede »nadzor« v zadnjih nekaj letih, zaradi katerih je 14.8. lani nastalo tudi »pismo sedmim naslovnikom« nisem nikoli pomislil,
da bom moral nekoč, celo v bližnji prihodnosti, za najdene napake »obtožiti« kar sam vrh slovenskega jezikoslovja : napake so v geslih slovarja, ki ga je leksikografsko
(menda se temu postopku tako reče) obdelal kar obsežen šopek jezikoslovk Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri SAZU.

V razlagi slovarskih gesel, navedenih v točkah 1). do 4). je najdena raba besede nadzor v besednih zvezah (ali v takšni obliki) skrajšano napisana takšna :
»…nadzorovano nenavadno gibanje…«, »…nadzorovan pristanek…«, »…nadzorovan zračni tok…« in še »…nadzorovan dvig…«.
Čeprav je od mojih zadnjih akrobacij z letalom poteklo že 17 let, se še vedno natanko spomnim, s kakšno natančnostjo in mehkobo gibov krmilne palice sem zavrtel svoj
zadnji luping : to je bilo krmarjeno (upravljano) gibanje, ki ga SSKJ razloži drugače, kot razloži besedo (pojem) nadzor tukaj v točki 1-1 :
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name ... adzor&hs=1 V letalu nisem bil sam. Spredaj je sedel učitelj letenja Vili, ki je na svoji palici občutil moje
gibe in s po obzorju drsečimi očmi spremljal (tisto nenavadno) gibanje letala v prostoru, vendar slovarsko geslo akrobacija je namenjeno poimenovanju nenavadnega gibanja
in ne Vilijevemu spremljanju (nadzorovanju) kaj sem počel jaz. V pomoč razumevanju naj bo tudi razlaga gesla »akrobatsko letalo« v taistemu slovarju.

Letalo moramo krmariti (upravljati, pilotirati) tudi pri dviganju in pristanku, zračni tok v vetrovniku pa krmilimo : uravnavamo, naravnavamo (reguliramo) hitrost zračnega toka
in še kaj drugega.
Opisani postopek prvinskega krmarjenja letal – in le temu ustrezno slovensko besedje - bo kljub obstoječi in še naraščajoči avtomatizaciji v uporabi zagotovo še dolgo vrsto let.

V kolikor je »strokovni« pisec gesel podlegel skušnjavam amerikanizacije našega besedja in ta tri gesla (zanimivo : le tri izmed mnogih) za pokušino vnesel v predloženo
besedje, bi ( brez razprave) morale to napako zaznati jezikoslovke ISJ, tiste, ki so obdelovale in dokončno pregledale predstavljeno slovarsko gradivo in poskus preprečiti.
V kolikor pa so besedilo teh gesel oblikovale kar jezikoslovke ISJ, potem ne rabimo »inštitucije, ki bi skrbela za kakovost našega jezika«, temveč kar nove jezikoslovce.

V točki 5) je pod razlago gesla napisano »Ključa :Mojca, razlaga«. Ob množici gesel z razlago, v kateri je beseda letalnik, bi preglednik opravljenega dela moral zaznati, da beseda »zrakoplov« v tej razlagi ne ustreza več, zato že takoj sklepam, da pravega pregleda nad pripravljenim gradivom v temu slovarju ni bilo, saj že povprečno ostro oko
zlahka (iz letala dol) vidi Mojcino sedaj neprimerno rabo besede zrakoplov (zanimivo : v celotnemu slovarju je »mimo Gregla« uporabljena le enkrat), ki ji je Gregl
(in množica letalcev) določil vlogo le pri letalnikih lažjih od zraka.

Z najdbo, mojim mnenjem ter opozorilom za popravke slovarja (stran 5) je bil 29.julija.2013 pisno že obveščen Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri SAZU.
*** že malce natrgane

Zato, ker je najdeni slovar uradno poimenovan kot Razlagalni vojaški slovar, bom svoje današnje mnenje najprej predstavil našim vojakom.
V polovici mnenja bom opisal kaj menim o najdbi v jezikovnem kotičku revije Slovenska vojska, letnik 21/14, 29.marec 2013, stran 45 je jezikoslovec dr.J.B. bralcem revije opisoval jezikovne vrtince, ki jih povzroča beseda letalnik.

Začel je s stavkom »….Gre za prevoda dveh angleških izrazov, aircraft in targeting. Čeprav se vsaj pri prvem zdi, da ne bi smelo biti težav, ni čisto tako. Povprašali smo jezikoslovce, vojaške strokovnjake in tudi pisce vojaških strokovnih besedil ter publiciste s tega področja in ugotovili, da mnenja vendarle niso tako enotna ……«.
V času njegovega spraševanja tam naokrog je bila naša država resda stara šele 20 let vendar bi takrat gospoda J.B. le nekdo moral opomniti, da letalne naprave na Slovenskem
niso bile izumljene šele v času njegovega spraševanja, temveč že pred stotimi leti in v stoletju smo jih kar sami, brez Angležev, znali tudi poimenovati. Njegovo - po stavku
sodeč široko - povpraševanje množice strokovnjakov in za povrhu še publicistov je bilo povsem odveč, saj se razen petih, morda šestih strokovnjakov letalske stroke na
slovenski jezik (bognedaj : sebe ne štejem mednje), kaj šele na letalščino, nihče ne spozna. Podatek bi postal zagotovo za nas vse zelo zanimiv, če bi gospod v temu stavku navedel še imena vseh spraševanih »strokovnjakov in publicistov« s tega področja.
Med tistimi povprašanimi, kot je meni znano, ni bilo nekogar izmed »mojih« šestih strokovnjakov in publicistov, bom pa tukaj bralce opozoril na nekoga, ki o zgodovini in letalskem besedju ve nekaj več :

Zgodovinar dr.Sandi Sitar je napisal knjigo Letalstvo in Slovenci, pionirsko obdobje in prva svetovna vojna,1985. Stavek o povpraševanju strokovnjakov in publicistov me
prepriča, da nihče od vprašanih te knjige še ni imel v rokah, saj bi se morebitni bralec spomnil in opozoril spraševalca na sprva nemško in kasnejše slovensko besedje, ki se
je uporabljalo v časopisnih člankih in tudi drugače.
Enkraten dokaz, da so slovenski »letalski strokovnjaki in publicisti«, ne današnji, temveč tisti pred sto leti, bili tisti, ki so za leteče naprave na temeljih fizike določili dve poimenovanji. Leta 1911 je izšla prva slovenska knjiga o letalstvu : Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki. Pisec knjige, goriški realčni profesor Jakob Zupančič je v polovici knjige opisal letalne naprave lažje od zraka (balone in zrakoplove), v drugem delu pa težje (zmaje, letala, padala).
Zakaj po sto letih »strokovnjaki in publicisti« pametujejo spet od začetka (odkrivajo toplo vodo) bi bilo zanimivo slišati koga izmed njih.
Dr.J.B. bi kot jezikoslovec moral slovensko »množico« letalskih strokovnjakov najprej razdeliti na dva dela : na tiste, ki znajo vešče uporabljati krmilje Pilatusov, Kugarjev, Airbusov, Virusov, DG-jev in še drugačnih letalnih naprav (vešče pilotirati našteta in še druga letala), ter na tisti drugi, vendar izredno majhen majhen kupček štirih-petih
ljudi, ki so sposobni svoje letalsko znanje tudi ubesediti.
Dr.J.B. bi se moral leta 2013 spomniti ustvarjalcev tega vojaškega slovarja. Tako, kot je v kolofon slovarja kot član uredniškega odbora vpisan on, je tam vpisan tudi eden od
tistih štirih-petih »mojih« strokovnjakov, z njim vred pa tudi še dve lektorici, ki sta se z letalskim besedjem ukvarjali že pred letom 2001 in še prej.

»….V zvezi s prevodom izraza aircraft smo že zapisali, da se Komisija za standardizacijo vojaške terminologije pri Ministrstvu za obrambo nagiba k prevodu zrakoplov ….«
Gospod J.B. je s tem stavkom sprožil pravi strel v prazno. Omejujem se le na področje letalstva, vendar ko berem dolg spisek tukaj naštetih
http://www.slovenskavojska.si/vojaska-t ... inologije/ članov komisije lahko le ugotovim, da ima komisija, v kateri se niti enega
člana ne prepozna kot poznavalca ali vsaj ljubitelja letalstva, po mojem za uporabo javnih sredstev (davkoplačevalskega denarja) le omejene ali navidezne pristojnosti.

»…Beseda zrakoplov se že uporablja, je že ustaljena in je ne kaže spreminjati…« Ja, pa kaj vse se boste »strokovnjaki in publicisti« še spomnili v opravičilo pravemu
jezikovnemu posilstvu, ki je bilo po stotih letih miru izvršeno nad slovensko letalsko druščino ? Je to mar pooblastilo poslancev takratnega sklica Državnega zbora, ko se je »obravnaval« in sprejel Zakon o letalstvu in z njim tudi besedo zrakoplov kot osrednje poimenovanje letalskega besedja ? Figo ! Kdo izmed njih pa je sploh slutil, da je z besedjem nekaj narobe, zagotovo tudi slavistka mag. Majda Potrata ne.

»….Bistveno pri tem je, da naj izraz ne vključuje samo letal, ampak tudi helikopterje in vsa druga zračna »plovila«….«…in še….«….je že v Letalskem razlagalnem slovarju
(avtor Dominik Gregl, 2009) zapisano, da letalnik obsega vsa »zračna plovila«…….«.
Gospe in gospodje v Poljčah in v Kadetnici, povejte mi, v kateremu slovenskemu slovarju ste našli ta »zračna plovila« ? Ni jih v SSKJ in SP, ni jih Greglovemu niti vašemu pomenskemu slovarju ? Poimenovanje letalnik seveda »obsega vse…«, vendar letalne naprave in nikakršnih plovil.
Na vsaj dveh meni poslanih dokumentih iz PDRIU je napisano, da upoštevate SSKJ ; ali ga tudi v širši praksi ? Ni dolgo tega, ko sem na forumu OS (ne bom iskal kje) napisal,
da noben novoizvoljeni minister za obrambo ne prestopi praga ministrstva ali vojašnice vse dotlej, dokler ne zna gladko spregovoriti besed zračno plovilo in še katero tem podobno. Nekdo ga mora na to najbrž opozoriti, kajne ?

»….Prevod letalnik je morda manj uveljavljen, vendar ga že lahko najdemo….«.
V kolikor bi se midva z gospodom J.B. spoznala še preden se je začel ukvarjati z letalskim besedjem bi tega stavka in še vseh tistih poprej zagotovo ne bi bilo.
Beseda letalnik ni nikakšen prevod temveč prava, izvorna slovenska beseda, odkrita (» izumljena«) še v časih, ko so se naši predniki še otresali jezika nekdanje Avstroogrske države. Medtem ko po svetu častijo tudi takšne junake, se v državi Sloveniji nekateri ljudje sramujemo njihovega poguma in navdušeno rinejo bližnjim ter daljnim sosedom
v naročje.

Dragi moji dobri znanci in prijatelji vojaki.

Domnevam, da so tudi v naši SV vsi postopki napisani in predpisani : od poveljevanja do »korakanja«; enako velja tudi za jezik poveljevanja. Zato, da ne beseduje vsak po
svojih navadah ste v raziskovalnemu projektu Razvoj in upravljanje nacionalnovarnostnega sistema začeli ustvarjati Razlagalni vojaški slovar. Kdor ga bo odprl bo že takoj
spoznal, da je predstavljeno besedišče le del tistega, ki se ga na vojaškem področju potrebuje in uporablja.
Že naši predniki, predvsem pa pri gradnji avtocest se je spoznalo, da bi bila velika neumnost in škoda, ko bi se z vožnjo čakalo na dokončanje celotne trase avtoceste; n.pr.
od Šentilja do Sežane. Zato se je vsak primerno dokončan odsek takoj vključil – ne v poskusni - temveč v pravi prometni tok.
Menim, da ima ta zgodba s slovarji (z mnogimi) precejšno podobnost.

Za letalce že uporabni del vojaškega slovarja je tukaj. Odveč je vsakršne samoupravno dogovarjanje in sporazumevanje o letalskem besedju, kot imenujem opisano
povpraševanja po všečnosti letalskega besedja tudi pri takšnih, ki nimajo prav nobene pristojnosti za tovrstna odločanja.
Priporočil bi, da se kot prvi korak popravi tista spletna stran SV , Letalska šola Slovenske vojske, http://www.postanivojak.si/index.php?id=509 kjer čmokota naslov
""Zračna plovila Letalske šole"", saj bi se s tem korakom Razlagalni vojaški slovar (2009) po štirih letih začel uresničevati tudi praktično.

V kolikor moje mnenje in predloge zavračate, potem lahko kot državljan le žalostno ugotavljam, da so bila javna sredstva za izdelavo prvega dela slovarja le strošek, za
katerega se najbrž meni, da je tako nepomemben, da ne bo razburjal nikogar z njem seznanjenih državljanov.

Šentvid nad Ljubljano, 18.julija -18.avgusta 2013………….Pavel Magister
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Če Avg 29, 2013 8:14 pm

NE LEVO, NE DESNO, TEMVEČ NARAVNOST V DREVO
-------------------------------------------------------------------
Kdor hoče izvedeti, zakaj je ta sestavek uvrščen v forumsko jezikovno tem, ga mora prebrati do zadnjega stavka.

Spletišče 24ur.com včasih poroča tudi o tistih letalskih dogodkih, v katerih se ni zgodilo nič takega, kar še ni bilo znanega in videnega, kot tudi o takšnih, za katere se
lahko sumi, da so izmišljeni ali z današnjimi zmožnostmi tehnike celo slikovno in še drugače prirejeni.
Čeprav nimam z Uradom za preiskavo letalskih nesrečnih dogodkov in z Nacionalnim preiskovalnim uradom nobene povezave, vseeno z dokajšnjo verjetnostjo sumim,
da je če drugega ne, vsaj konec zgodbe v članku http://www.24ur.com/ekskluziv/zanimivos ... revje.html
povsem drugačen kot v njem preberemo in na video posnetku vidimo.

Naslov članka *Video : Med prvim samostojnim poletom poletel v drevje* je napisan zelo umetelno, toda ker se že tu najde prva napaka, se nam pozornost poveča, saj
v zgodbi, ki ima napako že v naslovu, lahko pričakujemo še kaj več od tega.
Tiste pisce, ki besedo slovnica uporabljate kar podolgem in povprek – tudi med visokoizobraženimi letalskimi razumniki (intelektualci) se najdejo takšni - naj takoj
opozorim, da napaka v naslovu ni slovnična, temveč pojmovna, takšna, ki že povzroči, da bralec zapisano lahko razume drugače kot si predstavlja pisec članka.

Kaj le takega, napačnega, naj bi tam bilo ?
Kdo je »…poletel v drevje...« ni z imenom določeno, vendar vemo, da je lahko »poletel« le on. Z nenapisanim osebnim zaimkom »on« je v naslovu določeno kdo je
pilotiral, krmaril, upravljal, usmerjal ali vodil neko letalno napravo. »On« je bil tisti, ki je letalni napravi ukazoval kam naj se giblje (leti).
Krmarjeni »…poletel v drevje« lahko spremenimo še v Nalašč »…poletel v drevje…«, vendar se hkrati spomnimo, da je srečanje letala z drevjem pogosto zgodba z nesrečnim koncem, zato piloti tega ne počno nalašč, sploh pa ne tisti, ki so na prvem samostojnem letu.

Tisti novinar, ki bere jezikovne nasvete na forumu spletišča http://www.opensoaring.com/ in je tam spoznal moje izogibanje besedam polet, poleteti, poletel (fly, flying) ter spodbujanje rabe raznih oblik besed s korenom let, bi morda napisal "....samostojnim letom se je zaletel v drevje...". Preberite, pomislite in ugotovili boste,
da bi bil takšen naslov razumljen povsem drugače.
Pisec tega članka je bil tako prvi, ki je podzavestno (iz neznanja) namignil na možnost o nenatančnosti zgodbe.

Kako poteka današnje začetno šolanje letenja z motornimi letali pri množici pooblaščencev v RS mi ni znano ; moje vedenje o tem je omejeno na obdobje pred l.1991. Vsakič, ko je kdo prvič sedal v letalo, najsibo za prvi samostojni let nasploh ali pa za prvi let na tipu, je bil "na T-ju" obvezno prisoten njegov učitelj letenja.
Bilo je nekega poznega popoldneva v l.1971, ko je bil moj učitelj "šolanja za tip" F172, nekdaj vsem znani Papa Indija (s težavo) prepričan, da bo krogov dovolj. Zato,
ker bi se v desetih minutah že začelo mračiti, mi je naročil, naj za prvi samostojni let s Cessno pridem jutri (jutri je bila njegova nekakšna stalnica) in odletim nekaj
krogov. To napotilo in nekaj besed vmes se je razumelo, kot da ga naslednji dan na Brniku ne bo.
Upravljalnik Rok se v brniško letenje ni vtikal, zato smo bili tistega »jutri« za začetek tam le trije : BHI, Andrejček in jaz. Nek notranji čut mi je prigovarjal, naj z
vzletom ne hitim, zato sva pogovor z BHI na tleh še kar vlekla in vlekla do takrat, ko se je ob zanj običajni uri na ploščadi pojavil še tisti, ki ga jutri ne bo, učitelj PI. To
je bil njegov stil : moja leta gor ali dol, kot do vsakega je tudi do mene čutil polno odgovornost, ko me je v novemu letalu pošiljal »gor«. Naredil se je gluhega, bilo je
kot da se prejšnji večer sploh videla nisva. Najprej sva odletela še dva kroga skupaj, nakar je zlezel iz letala in igrano hladno, kot da se ga ne tiče, rekel : "pojdi sam".

Gornjo zgodbo primerjajte z dogodivščinami ameriškega pilota.

Čeprav Američani prisegajo na svobodo v vseh oblikah, tudi pri letenju, vseeno niso taki genialci, da bi se leteti učili kar na način, ki je veljal v Wrightovih časih. Kdo
je tisti možak, ki na videu pomaha kameri pod trupom in se na trenutke vidi njegove noge blizu letala se ne ve ; mene je spominjal bolj na naključnega firbca, kot na skrbnega učitelja letenja ali letalskega mehanika Andrejčka.

Za dokaz naslednje nenavadnosti bom spet uporabil stare čase. Tudi nekoč, ko se je fotoaparat videlo komajda enkrat na pol leta, se je za doživljenski spomin zanj
poskušalo poskrbeti ob priliki prvih samostojnih letov. Moje prvo samostojno sedanje v Trojko je Niko javno predstavil kot prilogo članku »Kaj nam danes pomenijo
jadralne značke« (5.april 2013). Na T-ju je bil takrat tudi učitelj Ivan Kralj (učitelj se sliši preveč ruralno, zato je danes CAA te ljudi preimenovala v inštruktorje) vendar
je bil ob tako pomembnemu trenutku kot je zletanje, prisoten kot višja stopnja odgovornosti tudi upravnik Letalske šole Martin, zatorej je njemu pripadla čast za zadnji nasvet ; to je možak stoječ na desnem krilu. Seveda pa je bilo obvezno brcanje kot glavni dokaz zletenja tudi zabeleženo; tudi ta slika je skrbno hranjena.

Kakšno je bilo letalo iz ameriške zgodbe lahko le ugibamo. Verjetno je bilo dvosedežno, saj se možak ni učil sam na enosedu, s skoki kot kobilca po letališču; kot se je
učilo v začetkih letalstva. Posnetki s kamero pod trupom nam prikazujejo nekakšen spodnjekrilnik, izpušne cevi levo in desno ob nosnemu kolesu pa nas spominjajo na samogradnjo z motorjem malo večje kosilnice za travo.
Zakaj se je gospodu tako mudilo, da je moral prvi let opraviti brez prisotnosti učitelja in zakaj se je sramoval pokazati za let pripravljeno letalo ni opravičila http://www.youtube.com/watch?v=4VUyP4hFbKQ Oglejte si prvi let neke deklice. Tukaj ga predstavljam zato, ker se na njem lepo vidi, kako učitelj spremlja prvi let svoje učenke kot tudi postopek sprejetja med posvečene ; naš postopek je trše narave.
Pomanjkljivo dokumentiranje vzleta »56-letnika« je druga točka v kupčku dvomov.

Končno se je propeler zavrtel, letalo se je odpeljalo na vzletno stezo in brez zaustavljanja se je vzlet začel. Pričakovati bi bilo, da bo v Ameriki izdelan video vsaj
tonsko zadovoljiv, vendar je v njem zvok motorja že v začetku neuglašen s spremembami gibanja letala : povečana glasnost motorja se zazna le v začetku zaleta,
zatem pa se glasnost kar nekam izgubi in je slabo usklajena s pogosto menjavo in ponavljanjem »kadrov«. Odkriti je bilo treba ustreznejši način opazovanja.

Spremljanje vzleta na videu in primerjava s sliko steze na Google Earth je bil dober domislek. Ostrina slike pri povečavi je bila odlična, zato bom kar nadaljeval z
opisom. Možak je pripeljal letalo na prvi priključek za smer 1 (10º), zavil na stezo in brez ustavljanja nadaljeval z vzletanjem. Odtod do konca steze je bilo še (po
Guglu) 1550 m. Po dolgem voženju se je letalo dvignilo ko se je zagledal drugi priključek na stezo 1 ; video je bil prevrten več kot 6x, zato naj velja nenavadna dolžina voženja kar 550 m (primer: že 100m pred to razdaljo bi morala Cessna 172 preleteti 15-metrsko oviro). V nadaljevanju leta se je letalo povzpelo na manj kot 50 m,
nakar se nad preostalo dolžino steze sploh ni vzpenjalo ; nekajmetrska oznaka steze 19 (190º) je bila pri preletu videti, kot bi jo gledal z vrha 5-nadstropne stavbe. Po preletu konca steze letalo zavije za 90º na desno.

Tu nadaljujmo z branjem članka :
»….Poleta se je zelo veselil in ga je želel tudi posneti, zato je na trup in v kokpit namestil kamere….«.
Dragi pilot, mi bi se razveselili, ko bi lahko videli še profil celotnega leta ; tisto ponavljanje voženja in začetek vzpenjanja sta brez prikaza višine figo vredna.
Nakar beremo še v nadaljevanju :
»…Med letom je namreč začel izgubljati moč, zaradi česar ni mogel pristati in se je zaletel v drevesa, kjer je tudi obtičal….«.
Ugibanje, kdo je med letom tega letala odkril najnovejše zakone aerodinamike, Američani ali 24-urci, bi bilo le izgubljanje časa. Zato, ker močno sumim, da je izum
nastal v Ljubljani, bom ponovno razložil tisto, kar bi Američani in novinarji morali vedeti že od prvega dne.

Letala so nenavadna bitja. Pri nekemu % moči motorja so že sposobna leteti na isti višini, z isto hitrostjo in sama od sebe »nočejo dol«. Takoj, ko jim moč zmanjšamo,
že začno sama od sebe siliti navzdol ; odvisno od zmanjšanja moči včasih tako hitro, da se tudi razbijejo. Zato si to dobro zapomnite, da v naslednjih 14-tih dneh ne
boste ponovno v zadregi.
Tudi če bi vse ostalo bilo napisano brez napak, bi ta »…izgubljati moč, zaradi česar NI mogel pristati« del stavka celotni članek popolnoma razvrednotil.

Ogled obeh videov , na katerih sta predstavljena prva samostojna leta temnolaske in svetlolaske vam priporočam tonsko na polno in s sliko na celotnem zaslonu: ne bo
vam žal. Ni pomembno, ali sta to bila res prva leta ali šele neka izmed kasnejših ; v kolikor sta odletena po drugi možnosti sta vsekakor dobro odigrana. Pred leti v
šolskih letalih še ni bilo radia, zato so bili prvi leti napornejši od današnjih. Svetlolaska na prvem videu je videti povsem sproščena : vidimo, da ji nekdo ves čas po
radiu čeblja na ušesa, pri temnolaski pa so radijski napotki na tleh stoječega učitelja ob izravnavi letala pred dotikom tal, kar nalašč glasno predstavljeni.

Ta video http://www.youtube.com/watch?v=x9aNfiRUOvA naj bo v dokaz, da je normalno upravljano spuščanje letala možno le z odvzemom moči motorja, kar je v nasprotju z umno trditvijo v članku. Slika na celotnem zaslonu bo omogočila dobro predstavo o ročici za spreminjanje moči motorja.
Na koncu cca 6 milimeterske palčke je večji, v roko prilegajoč gumb, ki naprej potisnjen povzroči polno moč, navzven izvlečen pa vrtljaje prostega teka motorja.
Polno moč rabimo pri vzletu, na 50 m višine pobožamo motor z odvzemom 50 vrtljajev (hvaležen nam je !) ter se še naprej s (skoraj) polno močjo vzpenjamo do
višine šolskega kroga (300 m), zmanjšamo moč na 75% kar nam da potovalno hitrost, za spuščanje moč zmanjšamo po potrebi, pred poravnavanjem s stezo (ali še prej)
jo zmanjšamo / izvlečemo ročico do konca. Glejte desno roko deklice, poslušajte motor in prebrano bo razumljeno.

Let po šolskemu krogu, vzlet, vzpenjanje do 300m , vodoravni let, spuščanje in pristanek , vse to v obliki pravokotnika s štirimi 90 stopinskimi zavoji, je po vsemu
svetu enak element šolanja in tudi kasnejšega letenja. V šolskem krogu mora pilot vseskozi poznati svoj položaj glede na letališko stezo, posebno od vzleta do t.i.
drugega zavoja. Kljub zanesljivosti današnjih motorjev še vedno obstaja nevarna možnost odpovedi in pravilna pozicija v šolskem krogu obljublja možnost dosega steze
z ugaslim motorjem.
Svetlolaska se je ves čas ozirala skozi desno okno navzdol, to ni bilo poziranje pred kamero, to je bilo naučeno ter zahtevano neprestano opazovanje ter zadrževanje pravilne pozicije letala v š.k. Deklica je odletela dva š.k. kar pomeni, da šolski krog tudi v Ameriki še vedno velja.

Vrnimo se na stavek v članku, tam kjer piše o izgubljanju moči.
Aerodinamike in tehnike pilotiranja (krmarjenja) se danes ne bomo učili, omenil bom le, kaj se dogaja z letalom v zavoju, ko mu odpoveduje ali odpove motor in s
tem vlečna / potisna sila motorja.
Sila vzgona deluje vedno pravokotno na krilo, sila teže pa vedno navpično navzdol. V vodoravnem letu ob zadostni hitrosti in s tem zadostnem vzgonu, sta ti dve sili izenačeni, ko pa se zmanjša moč in z njo vlečna sila, se zaradi upora zmanjša hitrost in z njo tudi vzgon. Sila teže seveda ostaja enako velika, sila vzgona pa je
ustrezno manjša ; letalo se premika naprej zaradi komponete svoje teže, navzdol pa pada odvisno od velikosti razlike teža-(zmanjšani) vzgon.
Zaradi enakega vzroka kot se kolesar nagne v zavoju – da ga sredobežna sila ne odnese »ven« - se nagne tudi letalo. Vzgon še vedno deluje pravokotno na krilo in teža
še vedno pravokotno na zemljo.
Kdor zna narisati in izračunati trikotnik sil bo ugotovil, da se razlika med navpično komponento vzgona in težo nevarno povečuje čim se povečuje nagib letala v zavoju. Namesto izračuna zadostuje kar praktična primerjava : v zavoju nosi le projekcija krila na vodoravno ravnino ali vzgon 15 metrskega krila (le kot primer) krila je v
45º-skem zavoju le cos 45º x 15 ; ali le 10,6 m dolgega krila. Hitrost v zavoju še pade, zračni tok se odtrga , vzgona ni v trenutku več in letalo se zavrti navzdol ;
pogosto do tal.
V naših letalskih šolah najbrž še vedno pri teoretičnemu pouku in od prvega dne praktičnega letenja ter še vsa leta veljavnosti dovoljenja velja pravilo, da se pred
prvim zavojem šolskega kroga pri odpovedi motorja ali strganju vrvi, s katero se vleče jadralno letalo, lahko leti le naravnost ali od tega največ 15º levo ali desno za izogibanje oviram pred dotikom tal. Skoraj vedno se kršitev tega pravila tragično konča in v zadnjih 20-tih letih se je v RS zgodilo vsaj 5 takšnih primerov (moje
neuradno mnenje).
Letalo ki ga navaja članek in se ga predstavlja še z videom, na koncu steze še ni doseglo višine za prvi zavoj šolskega kroga; bilo je več kot pol prenizko. Pilot je imel
pred seboj v črti podaljška steze in malce levo po sliki kamere sklepajoč (in po Google Earth) dovolj dolgo in s te višine dosegljivo površino za pristanek v sili, saj tudi
v članku beremo o izgubljanju moči kar pomeni : »takoj dol na varno«. Odločil se je drugače in nadaljeval let v zavoj. Imel je srečo, saj zloma vzgona ni bilo.
Pilot je letel naprej, pred njim je bilo drevje z nekaj izrazito višjimi drevesi, ki bi se jim morda lahko izognil, vendar tega ni storil. Brez spremembe smeri zaletel naravnost vanje. kar je zadnji sum, da je s tem videom nekaj močno narobe. Močno narobe zveni tudi ponovitev treska v drevje, saj se enkrat do treska motor sliši,
medtem ko se pred ponovitvijo trčenja motor ne sliši.

V članku beremo, da je pilot nesrečo preživel brez prask.

Seveda je preživel brez prask, saj danes »zmontirati« nameravani let na majhni višini z nekim letalom in let najcenejšega radijsko vodenega letala s kamero, ki se ga
načrtno trešči med vejevje, je prava malenkost tudi za ne nujno vrhunskega letalskega modelarja, ki se - tako kot naš Peter - za sproščanje ukvarja še z izdelavo video posnetkov. Upoštevajoč napisano, videno, slišano, Google Earth in še svoje znanje s praktičnimi izkušnjami trdim, da je video in ameriško poročilo en velik nateg.

Ameriški »56-letnik » je dobro nategnil pisca članka in urednico g.Barbaro, kot tudi množico slovenskih ovc, med katere štejem tudi umne »komentatorje« pod tem
člankom ; najbrž tudi neko število letalcev.

Zato, ker je ocena članka in s tem dogodka, namenjena predvsem bralcem neletalcem ter urednici s komentatorji, je za vsako nenavadno besedo ali stavek članka in
odlomek videa, tukaj podana ustrezna razlaga, ki naj zgoraj naštete prepriča, da sta video s člankom nevreden ponaredek.
Tako podrobna razlaga je povzročila nenavadno dolžino »obravnave« dokaj nepomembnega primera, saj je vsaj 25 krat daljša od tistih nekaj vrstic članka. V kolikor sem
s tem vsaj pet piscev prepričal, da se bodo v prihodnje pred pisanjem prepričali o resnosti neke vesti, je moj namen dosežen.

Neresnosti v nekaterih člankih povzročijo tudi neresne »komentarje« ; preberite tudi njih.

Belaračka trdi, da se je s tem »pilotom« pogovarjal. Sedaj znani Brendon Lacey naj bi mu povedal …. «…. letalo je vzletelo, kmalu po pristanku pa je imel okvaro
motorja,…..«……….no ja, če se je okvara motorja zgodila po pristanku, torej na tleh, pa res ni moglo biti hudega. Mr. Brendon je spraševalcu iz neke banana države
»prodal« še podatke, vredne bananinega olupka.

Belaračka še vedno vztraja, saj pravi : «…Aja pa še to…Pristal bi lahko na avtocesti ker je bla dokaj prazna, ampak bi zarad zavijanja izgubiu še tako majhno hitrost k
jo je meu in bi v tem primeru padu z neba kot kamen….«.
Belaračka je spregledala na koncu vzletna steze storjeni zavoj za 90º, njeni trditvi o padcu kot kamen pa sem že pritrdil v svoji razlagi nekje blizu konca zapisa

Ostale umne komentatorje obveščam, da na http://forum.opensoaring.com/ v jezikovni temi že dolgo piše, da vzgonski veter ne obstaja, da propadajo fantje za
šankom, da je pri pristanku najpomembnejša pravilna hitrost, da jadrilice priplavajo le do roba Piranskega zaliva, da…….

Račko in še nekaj ostalih komentatorjev moram spomniti, da takšnega besedja kot ga včasih uporabljate za predstavitev svojih mnenj, se v letalstvu in člankih o
letalstvu že več let ne uporablja več : letenje je vendar področje visoke tehnike, ki jo oblikujejo lahko le visoko šolani razumniki, katerih ena od odlik je tudi raba primernega besedja.
V kolikor vi Belaračka takšnega besedja ne poznate, toda želite o letalstvu razpravljati še v prihodnje, potem potrebujete primernega prevajalca. Znano mi je, da
nekje v Savinjski dolini prebiva mladenič (ima tudi pomočnika), ki mu »forumski jezik« vašega tipa že predstavlja zoprno oviro - še enkrat preberite gornji odstavek -,
zato že to jesen prehaja na pravo letalsko besedje. Najdite ga in pridružite se mu.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Pe Sep 27, 2013 9:12 pm

NAŠ SLOVENSKI LETALSKI JEZIK je ime jezikovne teme na OS
------------------------------------------------------------------------------------------

Čeprav sem bralcem že na začetku obstoja forumske jezikovne teme zagotovil, da se bomo v njej pogovarjali le o slovenskemu letalskemu besedju,
še vedno kdo izmed bralcev potoži, da ga posiljujemo s slovnico, čeprav o pregibanju samostalnikov tukaj nikoli ne razpravljamo. Pravtako je dokaj smešno prepričevati izobraženca z gimnazijsko (slovenščino) maturo in za povrhu še z visoko izobrazbo, da n.pr. besedi padina ter outlanding ne
spadata ne v knjižno, kot tudi ne v neknjižno zvrst slovenskega jezika. Napetosti, ki so jih povzročali taki domisleki so zvečine v hipu kot so nastale,
tudi izginjale. http://www.najblog.com/media/5991/20080 ... zvrsti.pdf

Dogodki kot posledica jezikovnih nesoglasij, o katerih je treba napisati tudi nekaj stavkov, so se zgodili že v sredini letošnjega avgusta.
Dva mlada celjska letalca sta se kot tekmovalca udeležila 8.FAI JGWC – osmega svetovnega mladinskega prvenstva v jadralnem letenju na Poljskem.
Ob koncu vsakega tekmovalnega dneva je eden od njiju žrtvoval del svojega počitka in nas o pomembnih vtisih ter dogajanjih obveščal na forumski
strani našega spletišča http://www.opensoaring.com/ (OS) Svoji vnemi in dobremu namenu je mladi pisec zmanjšal nekaj vrednosti, saj je v svojih pripovedih uporabljal besedje, ki so se ga pisci dotedaj tudi na dokaj odprtem forumu brez nekih napotkov sami izogibali. Kaj je o tem menil
odgovorni urednik Slana smo prebrali prvič že 11. avgusta, v drugem mnenju z dne 18.08. pa je v petemu odstavku prispevka tisto nezaželeno besedje
tudi naštel.

Morda mladi pisec OS ne bere ali pa je vsakič spregledal pisanja, v katerih jadralce »preletalce« uvrščam v vrh slovenskih letalskih razumnikov (intelektualcev), saj če bi jih bral, bi kot diplomanta FS-letalstvo tudi sebe našel med njimi in se zavedal, da ima urednik prav, ko raznega tujega jezikovnega smetja v njihovih zapisih, namenjenih za objavo v javnosti ne sprejema, nastalega zapleta sploh ne bi bilo.
Namesto opravičila odgovornemu uredniku spletišča OS , ki kot kot urednik na spletu resda ni nikjer označen, vendar to delo in odgovornost vsekakor opravlja, se je 14.avgusta mladi letalec v nadaljevanju svojih poročanj opravičil za »slovnične« napake ter za »bolj čudno pisanje«. Opravičilo je
pomensko povsem zgrešeno, saj urednik Niko slovničnih napak ni nikjer omenjal, le naravnost s prstom je pokazal na številne v besedilu uporabljene anglizme. Opravičilo najbrž tudi ni namenjeno bralcem, saj smo to bolj čudno pisanje - kot pravi Ta.Kr.,17.avgust ob 9:14 pm - vsi (?) bralci vseeno razumeli. V kolikor opravičilo ni namenjeno ne uredniku in ne vserazumevajočim bralcem se lahko postavi vprašanje, komu je sploh bilo namenjeno,
zato lahko takšno gesto brez ovinkov označim kot brca v veter.
Izrečeno opravičilo bi vsekakor odrazilo neko kulturno raven, ko bi bilo naslovljeno vsaj na urednika.

Zadnji njegov stavek, v katerem nam sporoča, da bo v prihodnje trdno premislil, če bo še kdaj pisal na ta slovenistični forum se lahko razume dokaj različno. Nekdo bo dobil predstavo, da je slovenščina jezik jezik izgubljenih zaostalih plemen, ki ga je treba čimprej prepojiti z inteligentnejšim
tujim besedjem, Nekdo drugi ga bo dojel kot nezaupanje v spletišče OS in s tem razvrednotenje vsega tistega, kaj je bilo v letih obstoja na forumu neproblematično napisanega, nekdo tretji bo pa pomislil celo na sosedovega mulčka, ki ni hotel v vrtec z izgovorom, da je tamkajšnja tovarišica
premalo lepa.

Po koncu poročanj s Poljske, sem bil v (že omenjenemu) zapisu Ta.Kr.,17.avgust ob 9:14, kot povzročitelj nezadovoljstva imenovan tudi jaz, vendar
je bil to šele uvod v nevihto, ki je sledila.

V še vedno segretemu ozračju sem v forumu Debate, nova tema Besedila člankov v tujih jezikih, objavil »pismo« namenjeno »angleškemu« piscu
Milanu Petkoviću s priporočilom, naj poskrbi za ustrezen slovenski prevod svojega, na OS objavljenega pisanja o bivanju v SI in BiH.

Vsem nezadovoljnežem odgovarjam takole :
Namesto da bi končno začeli skupno razpravljati kaj pomeni preimenovanje letalcev v zrakoplovce, kot je napisano tudi na spletni strani zavaroval-
nice http://www.ni-bo.si/zavarovanje-zracnih-plovil/ , kar se je že začelo z zanikanjem stoletne definicije pojma zrakoplov in tistega, kar vam
je v Letalskemu razlagalnemu slovarju o zrakoplovu in letalu razločno povedal njegov pisec, je predlog za prevod pris-pevka M. Petkovića sprožil le
pravi plaz očitkov o mojem slovničnem nasilju in to kljub temu, da sem vas najbrž že vsaj enkrat na teden spomnil, da mi je slovnica v 60-tih leti že zdavnaj izpuhtela iz glave.
Izkušnje, nabrane v minulih desetletjih so me obvarovale kakega prehitrega odziva na očitke mladih piscev. Najbrž nevede mi je dobro voljo obudil
stari letalski tovariš Dr.U, ko se je med mladci na spletu oglasil tudi on. Spomnil me je na ljubljansko mladež, ki je v svojem nezadovoljstvu do vsega
– n.pr. podpora IAA je bila vsaj 100 krat manjša od pričakovane – ustanovila kar pravcato podružnico ZMS. Po nekaj sestankih, na katerih so se vrli
zmsjevci izčrpno dogovorili kakšen naj bo »boljši jutri« in množičnemu pleskanju mladinske sobe, je kmalu spet »vse tiho bilo« .

Zgodilo se je po napovedi. Še preden je nevihta začela pojenjavati se je na spletu oglasila prava in pristojna oseba v RS ter priporočila za vse sprejemljivo možnost, na katero borci za ohlapnost slovenskega jezika iz nerazumljivega vzroka niso pomislili : prispeli članki v tujih besedilih naj
bodo kot taki objavljani v posebni rubriki, uredništvo pa naj poskrbi za njihov prevod za širšemu bralstvu namenjeno objavo. Piko na i je dodala še koristna ponudba novomeškega letalca Andreja Spudiča, saj se je prvi (in tudi edini) ponudil za izvedbo prevoda. Le-ta je bil s sodelovanjem našega potrpežljivega urednika čudovito oblikovan, ter v komaj dveh dneh že objavljen na OS.

Ne želim vam kvariti uživanja sončnih dni po prestani nevihti, vendar tisto, kar je bilo v teh dneh zelo pomembno, še vedno ni bilo izrečeno.
Pomembne podrobnosti o nastanku spletišča OS mi niso bile nikoli uradno pripovedovane : vse kar o njem vem, je nabrano le po sprotnih zbranih
utrinkih in po vsakokratnih logičnih sklepanjih. Verjetnost, da bodo v nadaljevanju opisana dejstva resnična je 99%-na.

Spletišče z za mene »čudnim« imenom http://www.opensoaring.com/ je občilo v popolnoma zasebni lasti. Komu je ideja o nastanku tam nekje v
letih 2006-2007 šinila v glavo ne vem, vem le, da me je o njem začel seznanjati Niko Slana v prvih mesecih nakupa mojega PC-ja, po decembru
l.2007. Takrat sem veljal že za starca in s tem sodobnika ter pričevalca o tistih ljudeh, o katerih bi veljalo kaj napisati in objaviti na OS; spomnite se
na članek o Cirilu Križnarju, ki je zaradi zavrženih dokumentov nastajal dokaj dlje, kot sva pričakovala. Kako Niko poravnava stroške računalničarja, tistega možaka, ki članke in slikovna dopolnila »natika« na splet, sem izvedel le površno in po kapljicah.

Niko in lastniki so spoznali, da spletišče OS potrebuje tudi forum, kar je bilo uresničeno nekako leto dni po odprtju spleta . Moje prvo oglašanje na
njem v avg.2010 se je začelo z zapletom pri prijavi in geslom, zaradi česar sem poklical nekam na Gorenjsko, kjer mi je bilo razloženo, kaj naj
storim, naslednji stik s tem gospodom z imenom Boštjan je bil, ko sem ga poklical s prošnjo, naj v Nikovi odsotnosti popravi neko bedasto napako v besedilu in še nekoč na letališču v Lescah; Niko mi je šele po več dneh, že po izbrisu obraza iz spomina, šele povedal, da je bil tisti možak Boštjan i
n to je bilo tudi vse.

Kadar je nekaj v zasebni lasti, potem ima tista lastnina tudi znanega lastnika.
Kdo je lastnik ali kdo so lastniki družbeniki spletišča OS še danes ne vem 100%-no. Naj povem, da mi je bilo šele pred dobrim mesecem dni potrjeno sklepanje, da je zgoraj omenjeni Boštjan lastnik domene OS oz prostora, ki ga zasedamo na strežniku. Sklepam torej, da sta »lastnika« (Niko ne mara
take oznake) OS Boštjan in Niko, občasno pa jima priskoči na pomoč še kdo :recimo FIM, LX in še kateri od skritih podpornikov jadralnega letenja.

Sprašujem že 5 let in vsakič dobim enak odgovor : Letalska zveza Slovenije (LZS) z OS ni nič v žlahti, kako pa je slednja dobila prostor na forumu OS
….. LZS , vse v zvezi z Letalsko Zvezo Slovenije….. pa mi Niko ne zna ali noče povedati . Pomembno je le vedeti, LZS ne vzdržuje ali kakorkoli
prispeva k OS kot tudi, povsem sproščeno mi je bilo po dveh in več letih obstoja OS na LZS priznano, da OS ne poznajo in ga niso še nikoli brali
(verjetno ga niso začeli brati niti po seznanitvi).
Včasih spotaknem tudi ob kak stavek, ki je sicer sestavljen iz slovenskih besed, toda tako nerodno, da da kar bode v oči. Tega jaz ne mislim in ne
morem popraviti, le v spodnji vrstici naj pokažem nanj.
Zato, ker OS le ni – hvala bogu - servis za celotno LZS, bi tam moralo pisati recimo takole : » vse v zvezi z JK LZS«.

Krovna organizacija vseh zvrsti slovenskih letalcev LZS ima svoje spletišče http://www.lzs-zveza.si/ , ki zagotovo ni namenjeno le objavi statuta, temveč je na njem dovolj prostora za vseh osem letalskih področij. Začuda tamkajšnje rubrike prazne žalostno samevajo in ker tam
(prosto po Langusu) cenzure ni, bi se dale koristno uporabiti vsaj za uspešnejšo prodajo rabljenih letal ter letalski bolšjak kot je na OS.

Boštjan in Niko z OS nimata prihodkov temveč le stroške, zato Niko delo urednika opravlja predvsem »v čast in slavo« slovenskega letalskega jadral-
nega športa in ker se je v teku let na OS začelo objavljati še nekatere druge letalske zanimivosti – o modelarjih, veteranih, zgodovini….- potem
prejšnje besedilo lahko spremenimo v »v čast in slavo slovenskega letalstva«. Ta dejstva, kakor mi je znano, se niso nikoli javno razglašala, so pa
bila uredniku moralna opora pri prosjačenju po slo. klubih naj za objavo dosežkov zaradi večje vrednosti pišejo tisti, ki so jih dosegli, vendar bodo
vsakič nehonorirani.
Ko smo že pri tem : s pisanjem za OS imam tudi jaz nimam koristi temveč le škodo. Za pisanje tolikih strani zapisov (poleg jezikovne teme je še
mnogo drugega) je bilo potrebno na stotine ur sedenja, ki mi niso prinesle denarnega »nadomestila« pač pa vsaj 40kg dodatne telesne teže.

Ugotovili smo, da država ni lastnik spletšča OS, da spletišče OS ni podružnica spletišča slovenske »krovne« organizacije letalcev LZS, da OS ni
organizirano po samoupravnih načelih, da lastniki OS niso tujci in da lastniki OS ni celotna množica slo. letalcev ali ljubiteljev letalstva , temveč
morda le dva letalsko preveč »ubrisana« možakarja, ki jima na razne načine in po raznih zmožnostih, tudi s pisanjem, pomaga še nekaj podobno
»ubrisanih« letalskih privržencev, med katere brez dvoma lahko prištejem še našega jugovzhodnega soseda Marka Jerasa iz Zagreba.

Čeprav sebe po številu (in seveda še po dolžini) zapisov štejem ne kot občasnega, temveč kar kot pogostega pisca jezikovnih mnenj in še drugih prispevkov na OS, mi ta količinski dosežek ne prinaša ali zagotavlja nikakršnih lastniških, upravljalskih, kot tudi ne samoupravnih pravic: pojem
lastnina se obravnava povsod enako, tako v industriji, kot pri ljubiteljskih spletiščih.

Iz vsega napisanega (razlage) lahko že napravimo, čeprav mnogim ne bo všečna, vsaj približno načelno ugotovitev.
Katera vsebina in v kakšni obliki se objavlja na zasebnemu spletišču OS je seveda privilegij lastnikov in s to močjo od vsakršnih piscev prispevkov
lahko zahtevajo tudi v kakšnem jeziku naj bodo prispevki napisani.
Povsem razumljivo je, da so tudi v sedanjemu odnosu lastnik – bralec OS možne razne, delno tudi jezikovne »olajšave«, vendar so lahko le predla-
gane in v sedanjem lastništvu nikoli kot zahtevane.
OS je javno spletišče, kjer se mora po zakonu ZJRS, Ur.l. RS, št. 86/2004, uporabljati slovenščina kot jezik države RS. Raba knjižnega zbornega
jezika na OS bi bila za vse nas jezikovne amaterje (tudi za mene) malce pretežka naloga, zato se skuša jezikovna raven vzdrževati vsaj s pazljivo
rabo knjižnega pogovornega jezika. V kolikor se spustimo na raven neknjižnega jezika zvrsti žargon [žargon je jezik ljudi istega poklica, dela ali
konjička, n.pr. žargon avtomehanikov, zdravnikov, vojakov, šivilj ipd ] potem že v hipu najdemo v njem propadanja, ramenjače, autlandinge in
še ves znani ter bodoči smrkelj.

Moja vloga v tej zgodbi je prilagojena na sedanje stanje v OS. Dokler bo želja lastnikov in njih podpornikov, da se kakovost in obiskanost spletišča OS
ne zmanjša, kvečjemu še poveča, potem se raznih »olajšav« zagotovo ne more pričakovati. Amaterizem in travniško tovarištvo bo kljub plačljivemu
letenju še vedno temeljna gonilna sila za obstoj in nadalnji razvoj športnega jadralnega letenja, ki ga bomo morali svojim sodržavljanom predstavljati učinkoviteje kot dosedaj ; v pravem jeziku seveda.
V kolikor bo vaša krovna organizacija LZS s svojim referatom »izobraževanje« odkrila potrebo za urejanje tudi jezikovnih potreb svojega članstva in državljanov, potem mi bo odleglo in se bom zadovoljen umaknil med dremajoče upokojence opazovalce.

Zato, ker prihodnji teden tega najbrž še ne bo, naj mi bo za mojo razbremenitev dovoljeno predlagati nekaj, za slo.letalsko besedje koristnih nalog,
ki v množici mojih načrtov že preveč dolgo čakajo na obdelavo ter objavo. Primerno bi bilo, da jih opravijo mlajše ter sposobne osebe, saj naj bi
tako svoje letalsko znanje razprostrle še na področja, za katere zmotno menijo, da se jim z njimi v njihovi letalski karieri ne bo treba nikoli ukvarjati. Brez laganja povedano, ocenil sem, da so ravno osebe, ki so z obilo poguma pisno ugovarjale moji t.i.cenzuri za začetek najbolj primerne

Naloga št.1: ocena primernosti knjige
Knjiga : Zbirka Pustolovec, Von Hardesty LETENJE ; Mladinska knjiga založba, 2011
Nosilec naloge (kot predlog, seveda) : Anton Šibanc,
Namen : knjiga je čudovita slikanica z dodanimi razlagalnimi besedili, namenjena mladim vseh zvrsti in letnikov, vendar je v njej množica nespre-jemljivih napak, ki so jih povzročili letalstva neuki prevajalci in takratni glavni urednik založbe, ki ni opravil svoje odgovorne vloge. Moja površna
ocena je, da knjiga ni primerna, kar je bilo telefonsko že leta 2012 sporočeno urednici A.P.
vzorci napak : dvig namesto vzgon, plovila, nadzor, F/A 18 ima deltasta krila, Catalina je imela…, Flyer je imel premični nos, krila so imela prečnike, raketoplan-jadranje : plovilo jadra proti pristajalni stezi.
Nesmiselno je nadaljevati s tem vzorcem, saj v knjigi ni koščka besedila, ki bi bilo smiselno oblikovano in z nam znanim besedjem.
Gospod A.Šibanc je kot inženir letalstva in kot pilot prava oseba, ki bi brez napora znala ugotoviti, da besedje in razna poimenovanja v tej knjigi
niso takšna, ki jih je10-15 letna za letalstvo navdušena mladež že imela priliko nekje spoznati, kar velja tudi za ostale manj zahtevne bralce.
Mešanica znanega in novega besedja, je pri bralcih, ki so knjigo že kupili in prebrali zagotovo ustvarila ne neko novo znanje temveč kvečjemu
zmešnjavo pojmov. Končni namen te naloge naj bi bil, da se s pisno raziskavo prikaže založnikom, piscem slovarjev in prevajalcem, kje je domet njihovega znanja in kaj se lahko mladini ter državljanom ponudi kot resno in poučno berilo.

Naloga št.2 : priprava slovarskih gesel s področja jadralnega letalstva in jadralnega športa..
Nosilec naloge : Tadej Krevh (kot predlog, seveda)
Namen : pisec delovnega izvoda za Športni terminološki slovar, dr.Silvo Kristan, je v temu izvodu že z vseh področij letalskega športa poskusno
vpisal po nekaj gesel, vendar je bilo ocenjeno (moja malenkost), da je kakovost vpisanih gesel neustrezna, kot tudi niso vpisana tista pomembna
gesla , ki so določajo posamezne letalske tekmovalne zvrsti in oznake njihovih športnih dosežkov.

Prisotnost v letalskih športih uporabljanega besedja in razlaga določenih pojmov v temu slovarju bi bila nedvomno korist, ki je z običajnimi merili
težko ali celo neizmerljiva, kot tudi znana šele po več desetletjih. V pomoč bi bila tako športnim izobraževalnim ustanovam kot tudi novinarjem,
saj bi se z enotnim besedjem dosegla večja razumljivost poročanja in s tem vrednost letalskih športnih dosežkov.
Sedanje, v javnosti uporabljano besedje, je zaradi različnih, predvsem nepooblaščenih virov nastanka tako različno, da se državljanom ponuja prava solatna mešanica besedja, v kateri lahko preberemo tako, kot je v temu članku http://www.primorskival.si/novicakronika.php?oid=1135 kjer nas
naslov obvešča o nesreči »jadralnega padala«, v besedilu pa izvemo, da je »jadralno letalo« močno zatreslo in poškodovano uspelo pristati na tleh. Bralcev, ki vsakršno mešanico besedja razumejo, kot je bilo pred dnevi nekje zapisano - » saj vsi vse razumemo« - v RS najbrž le ni dovolj .

Ureditev vseh slovarskih gesel, ki so že vpisana v obstoječi delovni izvod je prevzela LZS, vendar ji v letu in pol tega ni uspelo. Zato, ker je bilo
spletišče OS sprva namenjeno letalskemu jadralnemu športu, ga obiskuje ter v njem sodeluje vedno več slo.jadralcev, je zagotovo tudi ono
prepričano, da je uresničitev tega načrta nujno potrebna.
Gospoda Tadeja Krevha poznam le po Milanovi fotki iz Prievidze, za oblikovanje gesel ga predlagam zato, ker je jadralec tekmovalec, ki bo znal obstoječim geslom dodati še vsa tista, ki bodo prikazala sedanje tekmovalne panoge in seveda tiste dosežke, ki jih jadralci dosežejo kadarkoli , od srebrnih c-jev do kluba tisoč ali več.
O manjkajočih geslih sem premišljeval že lansko leto in to početje obnovil ob branju diplomske naloge Antona Šibanca in na straneh 44-47 ugotovil,
da bo vsebina teh strani dobra pomoč za odločitev. Poleg gesla jadranje velja oblikovati še gesla pobočno , termično in valovno jadranje ter geslo
preleti v izvedenkah prosti prelet, s ciljem, s ciljem in povratkom, v trikotniku ali po določilih OLC, ki jih jaz stari foter sploh ne poznam.
Šibanc in Krevh živita najbrž dosti blizu drug drugega, da se bosta o vsem potrebnem sproti pogovorila, kar je še en razlog, zakaj sta bila izbrana.
Ne pozabita na gesla iz Greglovega slovarja. So dobra in uporabna, vendar pazljivo preberita njegov kolofon. Geslo jadranje mi je zelo všeč, vendar sumim, da ga je Minč nekje »sunil« (morda R. Bachu), saj njegove pesniške lastnosti dosedaj niso bile zaznavne. .

Ob zaključku današnjega pisanja vam sporočam, da me vaša mnenja, razen enega, niso prizadela.

Dosedaj me je zadelo in brez hrupa odletelo mimo že marsikaj, nikoli pa se nisem ostal miren ob poskusih pačenja ali kar mrcvarjenja mojega
priimka. Pri vojakih sem tvegal izgon iz raja (ŠRO), saj se pri jutranjem štetju na klic »magistar« nisem nikoli oglasil . V začetku letošnje spletne
nevihte se je oglasil meni neznani »sputnik« in mi napisal ».ko bom velk bom tezek k pavle magistR«. Glede teže »naj mu bo«, ker mi je zmaličil
priimek pa ne bo šlo zlepa. Ob spominu na vojaške čase sem tudi jaz poskusno maličil njegov sputnik ter ob izgubi s dobil putnik, ga obrnil na tupnik,
ga razdelil na tup : nik. Ob besedici tup sem se spomnil (po vojaško) na južno reklo »tup ko magarac«. Še preden sem ta izum objavil je bilo na OS zapisano, da je sputnik geslo meni neznanega gospoda T.Štupnika, ter odkril, da je bil leta 2007 peti na DPSJL-P. Zato, ker noben jadralec, ne Štupnik
in ne kdo drug, nikoli ne more biti »tup ko magarac«, sem še pred enačenjem Štupnika in »magarca« takšen pobalinski povračilni ukrep pravočasno
umaknil.

Zato upravičeno pričakujem, da se mi bo g.Tomaž Štupnik, za pisno javno pačenje mojega priimka primerno opravičil. Tako letalstvo, kot tudi skrb
za jezik, sta namreč zelo resni zadevi.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a krevh » Ne Sep 29, 2013 9:05 pm

Malo za šalo, malo zares:
Slika

Zakaj sem se sploh oglasil v tisti temi ? Ker rad berem prispevke kolegov iz tekmovanj in so uporabljeni izrazi nekaj vsakdanjega v letalskih pogovorih.
Z javnim karanjem Niko žal ni dosegel tega kar je želel, nasprotno, dosegel je to da se Toni in mogoče še kdo, ne bo več javljal na forumu.
In pri tem bom veliko bolj pogrešal zapise, kot pa pravilno slovenščino. Mnogi letalci iz foruma si delijo isto mnenje.
To sem Nikotu tudi povedal v živo, ko sva se dobila, da bi mu pomagal s prostovoljnim delom pri tehničnem delu opensoaringa.

Za napisane naloge pa predlagam da si najdete koga, ki bo to počel z vnemo. Jaz imam namreč bolj pametno delo.

opensoaring.com, forum for open minded ;-)

P.S.: Nimam kaj proti Slovenskemu jeziku.
Uporabniški avatar
krevh
 
Prispevkov: 72
Pridružen: Pe Nov 13, 2009 10:34 am

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Če Okt 03, 2013 9:14 am

NAPADNI ROB letalskega KRILA
-----------------------------------------------

Pri današnjem zadnjem dnevnem brskanju po spletu mi je na 24ur.com v oko padla nenavadna, kar na videu objavljena novica
http://www.24ur.com/bin/video.php?media ... id=3982059 z naslovom TEHNIČNI PRISTANEK LETALA

Naj obnovim iz spomina, kako imenitno je bilo takrat, ko mi je Bizi včasih ponudil tretji sedež in se na postanku med obhodom vsakič potrudil ter
uprizoril še predavanje na viskošolski ravni, kakršnega se nisem nikoli naveličal in zato, kadar po recimo 30-tih letih nastopi potreba, iz spomina še
vedno izvlečem kak uporaben podatek. Dodobra pa se po 25-tih letih še vedno spomnim svojega spoštovanja kril malih motornih in jadralnih letal,
saj so že takrat morala nositi odvečnih 30 kg moje takratne teže.

Kaj se je z regionalcem CRJ iz jate letal Adrie Airways neprijetnega dogajalo je bralcem spleta kar po telefonu za video 24ur.com povedala gospa
iz Novinarskega središča AA.
Besedje novic s področja letalstva, namenjeno za objavo v javnih občilih z široko pahljačo uporabnikov, mora biti vedno skrbno izbrano, saj napol razumljeno sporočilo najbrž povzroči večjo škodo kot korist. V sporočilu AA pa je njegov najpomembnejši del, celo meni, ki krila letal poznam, tisti
iz desete sekunde poročanja, ostal povsem nerazumljen.

Zato, ker me to poročilo ni zadovoljilo, sem poskusil na spletišču AA, torej na samemu izvoru novic.
https://www.adria.si/sl/o-druzbi/novinarsko-sredisce/ kjer piše :
*02. oktober 2013 , Tehnični pristanek letala z leta JP983 Zagreb - Sofia* ........in tisto, kar je nerazumljeno v besedilu
*....je posadka prejela indikacijo nepravilnega delovanja gretja napadnega robu krila in ...*"
Obvestilo na tej spletni strani je enako obvestilu, ki je bilo telefonsko sporočeno na 24ur.com.

Pisanje tega prispevka se je začelo že sinoči 2.okt., nadaljevalo pa danes 3.okt., zato semkaj dodajam še povezavo na današnje obvestilo spletišča 24ur.com. http://www.24ur.com/letalo-z-nogometasi ... rniku.html

Kaj neki bi to bil NAPADNI ROB krila ?

Spomnim se letalca Lojzeta Žumra, ki mi je na sprednjem robu krila nove Cessne Citation navdušeno naštel 25 tisoč luknjic, skozi katere kadar pilot
ukaže, prisolzi tekočina za razledenitev krila. Še vedno velja, da ima prednji rob vsakega krila nalogo ukazovati delcem zraka - ti zgoraj, ti spodaj -
kje morajo obtekati profil krila in v knjigi Dominik Gregl, Letalski razlagalni slovar, 2009, na strani117 in 147 razločno piše, kje sta sprednji in zadnji
rob krila ali repa.

Po poimenovanju "napadni rob" krila si jaz in verjetno tudi uporabniki spleta 24ur.com (ostala e-občila od sinoči do danes še niso povzela) predstav-
ljamo, da letalo prednji rob krila uporablja tudi v namene bojevanja, vendar kot je meni znano , so adrijini CRJ od 200 do 900 zgrajeni izključno za potrebe civilnega letalstva.
S sprednjim robom krila malih klubskih letal sem jaz, to moram pošteno priznati, pobil množico mušic in drugega mrčesa česar se ne pozabi, saj je
bilo treba ostanke pred zasušitvijo vsak večer očistiti. Enako se najbrž dogaja tudi pri airbusu, saj on občasno pokosi tudi kakega ptiča, toda da bi
se zaradi tega bojevanja sprednji rob krila tudi uradno preimenoval v napadni rob, tega pa še ni bilo slišati ali brati.

Vprašanje torej še vedno ostaja odprto, radovednost tudi ni popustila, zato prosim šefa pilotov pri AA (vsaj nekoč so jih imeli), naj za našo
jezikovno temo, kot pouk letalcem ki bero http://www.opensoaring.com/ v nekaj vrsticah razloži, kako in zakaj je ta jezikovna sprememba nastala.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » So Okt 19, 2013 6:29 pm

PREDVZLETNI VARNOSTNI NAPOTKI ZA STRMOGLAVLJANJE
------------------------------------------------------------------------

Današnje pisanje je namenjeno še nekaterim pristojnim institucijam, zato bodo v njem zagotovo tudi stavki, ki ste jih doslej že prebrali. V kolikor kdo
želi temu pisanju dodati še svoje svoje mnenje naj mi ga pošlje ; obljubim, da ga ne bom spreminjal ter ga izvirnega priložil naslovnikom. Računam, da
bo pošiljanje steklo nekako 14 dni računano od danes, zato pohitite s pisanjem.

Kot potnik na letalih naše* nekdanje AA in IAA, skoraj vedno na letih LJ-BGD in nazaj, sem deklico kabinskega osebja med prikazom varnostnih napotkov
vedno pozorno poslušal in opazoval. Potniki na teh jutranjih letih proti vzhodu so bili že stari mački, ki so ta varnostni postopek gotovo znali ponoviti že
na pamet, od izpada kisikovih mask iz njihove shrambe do svetovanega položaja njihovega telesa kadar se jim ga naroči (ali ukaže). Razumeli so, da tak
položaj lahko dokaj ublaži pričakovane neprijetne premike njihovega telesa med pristankom s počeno pnevmatiko ali celo z nesimetrično izvlečenim ali
celo neizvlečenim kolesjem letala. Nikoli ni bilo rečeno ali vsaj nakazano, da je takšen položaj primeren za varovanje telesa pri gibanju letala, ki ga
letalci** poznamo pod imenom strmoglavljanje.

Prepričan sem, da se varnostni napotki, predstavljani med voženjem od ploščadi do začetka vzletne steze na današnjih letih, od n.pr. Brnika do Frankfurta,
kaj dosti ne razlikuje od tistih izpred leta 1990. Zagotovo pa je razlika zelo velika če se jih primerja s tistimi, ki so v uporabi na Novi Zelandiji.

Kaj naročajo in svetujejo izkušeni Novozelandci boste spoznali po odprtju povezave na članek, ki je na spletišču MMC, rtvslo.si en dan prijazno širil naše
obzorje. http://www.rtvslo.si/tureavanture/prevo ... ite/319883
Tam vam prijazno priporočijo položaj telesa ...."......Priletniki v položaju za strmoglavljenje....", ki je primeren ne le za izredne in zasilne pristanke,
temveč tudi za strmoglavljanja, kar prikažejo še....".....v golf avtomobilčkih in na invalidskih skuterjih zavzame položaj za strmoglavljenje.....".

Zaradi radovednosti katero besedje so uporabili drugi spletiščarji, jih je bilo odprtih še vsaj pet znanih, vendar o naprednih Novozelandcih ni poročal
nihče drug.
Ob članku se je morda zamislil tudi urednik MMC-ja, saj je bil naslednji dan (14.10.) že umaknjen, toda ker je tisto strmoglavljanje prej moteče kot
zabavno, je dobro, da se o njem zapiše vsaj nekaj stavkov.

Dokazano je, da ljudje nadvse radi povzemajo na tv slišano besedje, vendar vseeno upam, da mojih* adrijašev ne bo zamikalo sedanjo predvzletno
predstavitev varnostnih napotkov spremeniti ali preimenovati - po vzoru na MMC prebranim besedjem - v " predvzletni varnostni napotki za
strmoglavljanje".

Tisti gospodi, ki bo to moje ugibanje ocenila kot skrajno neresno in zato nevredno vsakega odgovora svetujem, naj najprej oceni ali je prav, da v SSKJ jezikoslovci Slovence že od malega navajajo na besedo strmoglaviti : ekspr. pasti sploh: otrok je strmoglavil z gugalnice in si potolkel kolena....", kot
tudi naj oceni ali je ta beseda res tako neškodljiva, da se jo lahko brez občutka za resničnost stanja uporablja vsakič in povsod, kot se komu zazdi.

Pred več kot letom dni sem tu na OS raztrgal eno stran šolskega ang.-slo. slovarja PONS in vprašal, kdo jih je kot letalske nestrokovnjake pooblastil za
- takšno kot je - oblikovanje (razlago) slovarskega gesla CRASH ; stran 95, prvi stolpec : crash I..; of plane strmoglavljanje n ; in še enkrat 6 vrstic nižje.

Katere dogodke in poškodbe anglo-američani imenujejo z besedo crash zaradi neznanja angleščine tu ne bom razpravljal, vendar natanko vem, da se v nesrečnemu pristanku (crash landing) počena guma ali polomljena kolesna noga, ob sicer nepoškodovanem letalu ter potnikih ( kar je večina nesrečnih
dogodkov), v slovenskem jeziku ne more imenovati strmoglavljanje. Pisci slovarja PONS so razvrednotili pristojnost slo.letalcev ter vsak nesrečni dogodek (crash) poimenovali strmoglavljanje.

Med imeni tistih oseb, ki so vpisane v kolofonu slo.izdaje, ni nobena označena kot strokovnjak s področja letalstva. Vso odgovornost za »napako« zato
brez dvoma nosi tam vpisana Projektni vodja in glavna urednica, ter seveda podjetje Založba Rokus Klett d.o.o.

S tukajšnjo omembo slovarja PONS ne trdim, da je za takšno rabo besede strmoglavljenje kriv samo ta slovar. Večkrat je bilo že kje zapisano, da je
Gradov slovar že zastarel, zato seveda sklepam, da ljudje segajo po njegovih naslednikih in PONS je eden njih. Če drugega ne, je pa težak sokrivec.

Med tem pisanjem sem se spomnil filma "Bogovi so padli na glavo". Vsebina filma tu ni pomembna, le njegov naslov bi bil primeren tudi za današnji primer.
Spomnil sem se na osebe, ki sedijo v vsaki vasi, v vsakem uradu, podjetju ali državni ustanovi in vsak od njih po svoje, dobesedno samoupravno, oblikuje (mikasti) jezik države. V kolikor štejem le zadnjih 5 let mojega amaterskega opazovanja ravnanja z jezikom lahko potrdim mnenje »visoko postavljenega« jezikoslovca ki pravi, da v RS nimamo institucije, ki bi skrbela za kakovost jezika ( moje mnenje: nimamo nikogar, ki bi »delal red«) in nekam nenavadno
je, da tudi Služba za slovenski jezik pri MzK te potrebe po večmesečnem pisanju Resolucije o jezikovni politiki za obdobje 12-16 tega ni prepoznala.
Minister SAZU pa nič, bi napisal Fran Levstik.

Predvčerajšnjim se je zaradi srečanja z gradbenim strojem strmoglavilo že na tleh, včeraj se je strmoglavilo "..je pristalo na stezi in na koncu strmoglavilo
v letališko ograjo..", danes vadimo kabinske postopke za strmoglavljanje, zato vas vse sprašujem, mar vam je res »prav malo mar« kako se bodo letala in
letalski pojmi med nami in v občilih imenovali jutri in pojutrišnjem ?

Včeraj so nam osebki brez znanja slovenske letalske zgodovine vsilili zrakoplove, nekaj let zatem naši vojaki opustijo SSKJ in raje letijo s plovili, NA-GE
nam namesto pilotiranja nasilno vsiljuje nadzor, Rokus nam ukazuje strmoglavljanje, med te strokovnjake se vmešava tudi Vikipedija, naša mladež pa
zadovoljna pravi : kaj bi iskali manjkajoče vejice, saj vsi vse razumemo.

O članku, ki je bil povod za to pisanje je bila takoj obveščena pristojna oseba v AA, saj s svojim mnenjem nočem biti osamljen in želim vedeti, kaj o
takšnem napredku letalskega besedja menijo naši zračni prevozniki.

Se nadaljuje.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Varnostni postopki: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Milan Korbar » So Okt 19, 2013 9:07 pm

Ko že omenjaš za zdaj še našo Adrijo, sem malo prebrskal med mojimi posnetki in našel enega,
kjer mlada dama prikazuje postopke v sili:
Na koncu tega dela pravi glas iz ozadja: "Podrobnejša navodila za postopke v sili so v žepih sedežev."
Tudi pri nagovoru v angleščini nikakor ne omenja "crash"
(crash1 [krćš]
1. transitive verb podreti, razbiti, zlomiti, streti;
2. intransitive verb treščiti, trčiti; razbiti se; zrušiti se; to ~ a party priti nepovabljen v družbo; to
~ the gate vriniti se v gledališče ipd. brez vstopnice)
ampak zgolj "emergencies"
(emergency1 [imə́:džənsi] noun sila, potreba; težaven ali nepričakovan položaj, nevarnost; in
an ~, in case of ~ v sili; state of ~ stiska, beda; izredno stanje

emergency2 [imə́:džənsi] adjective zasilen; ~ brake zavora v sili; ~ call klic za nujno pomoč;
~ door (ali exit) izhod v sili; ~ landing prisilni pristanek (letala); ~ ration železna rezerva,
rezervni obrok)
Prav tako je z nemščino, kjer se uporablja "Sicherheits" (varnostni), vendar tu nisem več domač, kajne?

Za dodatek in popestritev pa še to,
In ne nazadnje
Že več kot Slika let z vami ali brez vas! Zato pa lebdim na Slika in tuhtam!
Uporabniški avatar
Milan Korbar
 
Prispevkov: 146
Pridružen: So Avg 21, 2010 9:00 pm

PrejšnjaNaslednja

Vrni se na Naš slovenski letalski jezik

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost