Stran 3 od 22

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorObjavljeno: Če Sep 09, 2010 3:33 pm
Napisal/-a Pavel Magister
Strmoglaviti, strmoglavljenje
------------------------------------
Ko brskam po svojemu spominu, se mi dozdeva, da sem besedo strmoglaviti/strmoglavljenje v povezavi z letalsko nesrečo prvič zaznal pred približno 15-timi leti. Pravgotovo je nisem slišal v časih, ko sem še letel, čeprav sem poleg na ljubljansko ter leško, stopil občasno še na katero od ostalih slo letališč.
V zadnjih letih je ta beseda izpodrinila vsa prejšnja poimenovanja za nesrečne dogodke v letalstvu in se jo uporabi v vseh
primerih v zraku in ko so letala še na tleh, ter tudi takrat, kadar so na ljudeh in na letalih le praske.
V SSKJ piše :"..1. pasti, navadno navpično in z velike višine: letalo je strmoglavilo v bližini glavnega mesta; ". Ko v istemu odstavku preberem še "..pasti sploh: otrok je strmoglavil z gugalnice in si potolkel kolena ...", potem lahko takoj spznam, da to geslo ni uporabno za pogovor ali poročanje o letalskih nesrečnih dogodkih.
Poklicni letalci in letalski uradniki se ob taki obliki poročanja ne vznemirjajo. Z nekaterimi od njih sem se o tem pogovarjal že pred leti, vendar do sedaj še ni bilo znakov, da bi kdo od njih stopil korak naprej s namenom zaustavitve te "komunikacijske motnje". Lahko bi celo posumil, da je to škodljivo poimenovanje nekaterim letalcem celo všeč, kot bi hoteli biti ponosni, da se ukvarjajo z dejavnostjo, v kateri se lahko tudi strmoglavlja.
Tako poimenovanje - vrsto let že o tem premišljujem - ustvarja vsaj rahlo nelagodje pri stalnih letalskih potnikih, najbrž pa nepotrebno in škodljivo plaši bodoče uporabnike letalskega prevoza.
O vsem tem sem tukaj nameraval pisati kdaj kasneje, saj je "gradiva za pogovor" že kar preveč, vendar sem pred dobro uro na spletu našel zanimivo (žal žalostno) poročilo, ki vzorčno potrjuje moje trditve. Posredujem vam spletni naslov in
ko boste to prebrali, vas bo, najbrž ne vsi, vedar večina razumela, kaj je tu narobe.
http://24ur.com/novice/crna-kronika/let ... alce.html#

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorObjavljeno: So Sep 11, 2010 9:19 am
Napisal/-a Pavel Magister
Strmoglaviti, strmoglavljanje; nadaljevanje
----------------------------------------------------------
Med Iskanjem nečesa drugega se mi je odprla ta spletna stran :
http://24ur.com/novice/crna-kronika/vid ... sreco.html Ta padec se je zgodil že 25.julija letos, toda ker to ni bilo objavljeno na "nacionalki" ga še nisem videl. Ko sem članek prebral in si ogledal še video, sem takoj spoznal, da primer sodi k mojim razlagam zakaj preganjam izraz strmoglavljanje.
Video prikazuje padanje letala, ne na nos, temveč plosko, s trebuhom naravnost navzdol, izstrelitev in tresk na tla.
V članku piše : "...se je pilot izstrelil le nekaj sekund, preden je letalo strmoglavilo...".
To besedilo torej določa, kdaj se je strmoglavljanje začelo: nekaj sekund (ena ali dve) za izstrelitvijo je bila tam že
površina zemlje in trenutek razbitja letalnika. Novinarska srenja je torej določila - brez letalcev, šol in SAZUja, da
se vsi nasrečni dogodki - tudi navadne praske - nastali na tleh, imenujejo strmoglavljenje. Zato je bilo takšno tudi
besedilo opisa nesrečnega dogodka pred tednom dni, ko je dvokrilec s steze zavil v množico ob njej.
Padlo letalo je bilo vojaško in neko število ljudi vojaško letalstvo ne zanima, vendar celotna novinarska srenja enako
poroča tudi v primerih nesrečnih dogodkov v civilnemu potniškemu letalstvu. Prav zaradi tega bi morale tako zvrst
poročanja - poleg mene - oceniti še druge letalske "strukture": Morda to počno - seveda brez amaterjev - vendar se
njihovih akcij sploh ne zazna.

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorObjavljeno: Po Sep 13, 2010 10:19 am
Napisal/-a Pavel Magister
Strmoglaviti, strmoglavljenje ; nadaljevanje
------------------------------------------------------------
Najbrž ni minilo pol ure od dogodka, ko je bila v četrtek, 19.avgusta 2010 pozno popoldne obveščena celotna Slovenija o "strmoglavljanju" ul letalnika pri vasi Stanežiče, v kateremu sta bili dve osebi; ena od njiju je bil "znani" EBP. Vest sem našel povsem naključno takoj, morda 5 minut po objavi na spletu XX.si. Ena oseba naj bi bila le rahlo poškodovana, Stanežiče so na drugi strani našega "šentviškega) hriba, le 4 km zračne razdalje vstran, besedo strmoglavljanje preganjam že več let, zato prilike nisem smel izpustiti; predvsem slišati, kaj bodo tam kramljali poročevalci in si ustvariti svoje mnenje.Sto metrov pred krajem padca me je ustavil policijski trak, vendar je bilo tam že ob prihodu in še kasneje tako živahno, da je bil namen dosežen. Škoda, ker tistega, kar se je posnelo v četrtek zvečer ob policijskemu traku, zaradi "stranskih motenj", med zapisom in videih na spodnjemu poročilu ne boste našli.
http://24ur.com/novice/crna-kronika/usp ... html#video

O izrazih plovilo in jadranje, ki so bili ob poročanju o dogodku uporabljani v enemu od časnikov, sem pisal že 23.avgusta. Tokrat vas želim opozoriti le na tukajšnjo rabo besede strmoglavljenje.

Pri predvajanju videa slišite poročevalca ki pove, da je letalo najprej s kolesi zadelo regionalno cesto, nakar je strmoglavilo na travnik med cesto in železnico. Ustreznost govornega podatka je potrjena na videu, kjer vidimo merjenje nekih razdalj prečno po cestišču.
Ni pomembno, ali je letalo po dotiku s cesto njeno pločevinasto ograjo preskočilo ali pa je ograja kolesa odtrgala. Za prikaz napačnega izražanja je pomembno le, da je bilo letalo že na tleh in je po novinarsko "strmoglavilo" šele od ograje (ceste) slabih 40 metrov naprej - tam kjer se je ustavilo - v jarku ob železniškemu nasipu.

Kaj storiti ? Prepričevanje novinarjev, naj takšno izražanje opustijo je - po moji praksi sodeč - početje z negotovim izidom. Za začetek bi morali najprej letalci sami spoznati, da je beseda strmoglavljanje v javni rabi uporabna le v besedilih vojaške vsebine (zgodovina) in pri opisih akrobatskega - danes pogosto rečemo umetnostnega - letenja.
Z besedo letalci tukaj štejem vse: od šole, zakonodaje, pilotov, tja do ljubiteljev letalstva. Naj povem kar naravnost: dajmo, prepričajmo najprej sebe in "pospravimo pred svojim pragom".

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorObjavljeno: Po Sep 20, 2010 4:11 pm
Napisal/-a Pavel Magister
Strmoglaviti, strmoglavljenje ; nadaljevanje
-----------------------------------------------------------
Zahtevnost teoretičnega dela začetniškega tečaja je nekoč bila enaka tako za študente visokih, kot tudi za učence poklicnih (vajeniških) šol. Zato sta se na tečaju lahko hkrati šolala študent strojništva in trgovski vajenec. Kako je to danes - v časih računalništva in angleščine - ne vem, vendar sklepam, da je modra knjiga Jadralno letalstvo po 30-tih letih še vedno glavni učni pripomoček.
Kako hitro ljudje - tako več, kot tudi manj izobraženi - razumejo neko razlago ali pripoved o zgradbi letala in odgovor na vsakokratno vprašanje, "zakaj nekaj težkega" lahko leti, sem spoznal v svoji letalski praksi. Ljudje iz moje vaške ter službene okolice so hitro spoznali, da obstajajo tudi dvo in več sedežna mala letala, zato sopotnikov na mojih letih - tudi jadralnih - nikoli ni zmanjkalo. Pogovor pred vzletom je bil večine krajši, po pristanku pa večinoma neskončno dolg. Naslednji dan se je o letalstvu "izobraževal" že naslednji krog ljudi: včerajšnji potniki so ponosno prenašali pridobljeno znanje na radovedneže
iz - tokrat - njihove okolice.

Na kako razumljiv način poklicni novinarji o letalskih dogodkih poročajo danes, si oglejmo v nadaljevanju.
Že od maja 2008 dalje občudujem natise s treh XXX,si spletnih strani. Sedaj, ko se tu pogovarjamo o jeziku je prilika, da vas opozorim nanje. Naj vam enega od njih kar prenesem semkaj http://www.dnevnik.si/novice/kronika/316862
Razlika med njimi tremi je le v naslovu - eden od njih ima naslov :"Strmoglavilo slovensko letalo" - in koncu članka; dva se končujeta z dodatkom : "...so sporočili z XX policijske uprave ".

Moj dolgi uvodni del povežite z besedilom spletnega poročila o "strmoglavljanju", ki ste ga našli pod povezavo. Takoj boste ugotovili, da poskušam primerjati poklicnega) pisca tega članka - in tudi policista - s "povprečnimi" uporabniki občil oz.z bralci. Verjemite mi, da bi večina mojih nekdanjih sogovornikov - tokrat bralcev - še danes vedela:
- da pilot ni izgubil višine zaradi neurja, temveč zaradi svojega prepoznega izogibanja tistemu neurju ;
- da izguba višine ne povzroči "onemogočenje krmiljenja" ;
- da letalo ni trčilo v steber nadzorne kamere (brez dodatka video) zaradi onemogočenega krmiljenja ;
- da letalo ni moglo "strmoglaviti" samo s "prednjim" delom, z ostalim pa ne :
- da to ni bilo strmoglavljenje, temveč ponesrečeno zunajletališko pristajanje : po udarcu v steber je lahko
le še "padlo dol" na cesto.

V kolikor se je nekoč dalo o letenju poučiti "preproste" ljudi, potem bi se lahko danes, s kratkim tečajem, še precej več naučilo tudi visokošolane poročevalce tiskanih in elektronskih občil. Problem je le v tem, da se jim tega ne upa predstaviti nihče od "poklicanih" Je že tako: v modi so skupinski športi !.

Kaj pa pravite vi, slo letalci ? Vam je tako poročanje všeč in ali se strinjate, da naj bo tako še v naprej ? Kakorkoli že, besedilo članka , ki se vam bo odprl "pod" povezavo preberite večkrat in poskusite razumeti, kaj tam piše.

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorObjavljeno: Sr Sep 22, 2010 8:21 pm
Napisal/-a Pavel Magister
strmoglaviti, strmoglavljenje ; nadaljevanje
-----------------------------------------------------------
Primerov, v katerih je beseda strmoglavljenje nesmiselno uporabljena poznam še dolgo vrsto, vendar bom njihovo
predstavljanje karseda skrajšal; morda bom opisal le še dva ali tri tipične primere. Časopisni izrezek za enega od njih sem končno našel danes. Verjetno ima moj stari znanec Lučo že poln "kufer" pogovorov in vprašanj o dogodku, v kateremu je bil udeležen, vendar upam, da bo preživel vsaj še ta zapis.

Celostranski opis dogodka v visokonakladnemu časniku ima "orjaški" naslov : "Pilota preživela strmoglavljanje".
V debelotiskanemu besedilu podnaslova sem v zapisu "...ko je plovilo takoj po vzletu..." našel že prvo neskladje: plovila ne morejo strmoglavljati, ona se lahko le POTAPLJAJO. Ko beremo naprej, že kmalu po začetku najdemo "strmoglavljeno motorno - jadralno letalo.......je obviselo na nizkonapetostnem daljnovodu...", naslov odstavka " Strmoglavljenje po opravljenem servisu", ...." Zaradi strmoglavljenega plovila, ki je krilom zapiralo lokalno cesto...."in še "....letalski inšpektor, ki bo poskušal ugotoviti vzroke strmoglavljenja".
Današnji zapis ni namenjen ocenjevanju celotne vsebine članka, saj ga je marsikdo od vas bral že v času po dogodku. Iz njega sem "izvlekel" le omembo strmoglavljanja in ker sem ob omembi kraja dogodka pomislil še na veliko površino zajezene Drave, sem omenil še dvakrat uporabljeno besedo plovilo.
Ko si ogledamo prvo sliko - in posnetke na spletnih portalih - takoj vidimo, da je STRMOGLAVLJENO letalo razen odlomljenega repa videti nepoškodovano . Pravo razbitino so ustvarili šele gasilci, ki so na žicah viseče letalo - tako pravijo - zaradi lažjega snemanja kar razrezali. Ubogi preiskovalec letalskih nesreč bo imel dvojno povečani obseg dela: poleg ugotavljanja vzroka izgubljanja višine mora ugotoviti še vzrok "strmoglavljanja".
V kolikor ste bili pri branju članka pozorni, ste vsekakor lahko ugotovili: strmoglavljanje je vsekakor bilo. Ko sta pilota na hrbet obrnjenega visečega letala odprla kabino ter odpela vezi, sta po SSKJ (strmoglaviti-im...pasti, navadno in z velike višine.......plezalcu je spodrsnilo in strmoglavil je v prepad....) strmoglavila slabe tri metre navzdol v plitek, vlažen in mehak obcestni kanal.

Obema letalcema se opravičujem, ker sem na slikovit način opisal njuno zgodbo. Ta zapis je pisan le kot vzorec nespametnega novinarskega pisanja, katerega je treba preden se škodljivo razraste ustaviti in ne kot zapoznela kritika posadke ponesrečenega letala..

Pripis. Pri današnjemu iskanju spletnih naslovov takratnega poročanja, sem na novo našel še tega:
http://www.zurnal24.si/crna-kronika/let ... 962/clanek Ko sem pod pod naslovom članka prebral kratice pisca in agencije I Al.B I STA I nisem mogel verjeti : pri STA vedno le strmoglavljajo, ta članek je pa pisan kot po mojemu nareku in kot bi ga pisal nekdo, ki razmišlja ter deluje enako kot jaz.

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorObjavljeno: So Sep 25, 2010 9:55 am
Napisal/-a Pavel Magister
Strmoglaviti, strmoglavljenje ; nadaljevanje
-----------------------------------------------------------
Letalska nesreča, ki se je zgodila pred desetimi leti se mi je v spomin močno vtisnila ravno zaradi neprimernega poročanja na eni od slo tv postaj. Zaradi tzragičnosti takratnega dogodka mi je težko ponavljati v poročilu uporabljene besede, zato bom poskusil biti kratek:
"Letalo B- 747 družbe Singapore Airlines je pri vzletu v hudemu nalivu in vetru tajfuna strmoglavilo na stezi letališča Taipei na Taivanu...............................od xxx potnikov in članov posadke jih je xx izgubilo........pravijo, da je letalo zadelo ob gradbeni stroj, ki je povzročil strmoglavljenje........"
Bilo je 31.okt. leta 2000. Boeing je namesto na zaukazano stezo pri zmanjšani vidljivosti (kljub vsem obvestilom in napotkom kontrole) zapeljal na stezo, ki je bila v remontu ter se že v začetku pospeševanja s krilom zaletelv v gradbeni stroj (bager),
ki je stal blizu steze. Razlito gorivo se je takoj vžgalo.

Nesreča se je torej zgodila, ko je bilo letalo še na zemlji in predstavljajte si, da je večkratna in celo poudarjena raba besede strmoglavljenje v temu poročanju delovala pretresljivo grozeče.

To poročanje označujem kot vzorčni primer,.ko neprimerno izrazje deluje kot ANTIPROPAGANDA predvsem za civilni potniški promet, kot tudi za letalstvo nasploh.
Enotna in prava "letalščina", od SAZU do zadnjega državljana, to je tisto, kar vas vse želim prepričati.

Vir, ki je pomagal pri obnovi spomina :
http://www.1001crash.com/index-page-des ... h-163.html
The aircraft was destroyed by its collision with construction equipment and runway construction pits on Runway 05R,

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorObjavljeno: So Sep 25, 2010 4:26 pm
Napisal/-a Pavel Magister
guranje, gurač
--------------------
Dijaki Tehniške srednje šole za strojništvo smo v prvi polovici petdesetih let imeli tako ostrega učitelja slovenskega jezika, da smo morali tudi na športnih dnevih ter ekskurzijah paziti, kako govorimo. Profesor Cene je bil vedno z nami, neopazno je vlekel na ušesa, si zapomnil jezikovne kršitve ter njih storilce in taki so v naslednjih dneh pri učnih urah bili deležni "posebne obravnave". Vsaj tričetrt šolanja smo potrebovali do odkritja, da njegovo vedenje o naših jezikovnih kršitvah ni posledica špecarjev,. temveč le njegova "odličen sluh in spomin". Kljub njegovim posebnim pedagoškim prijemom smo ga imeli radi.

V drugi polovici mojega "druženja" s prof. Cenetom sem na ljubljanskemu travniku že potiskal letala in se poslušno javljal tovarišem "nastavnikom" in spoznaval letalsko izrazje, ki ga nisem zasledil v nobeni od po vojni izdanih letalskih knjig. Velik napor je bil potreben, da se travniške jezikovne pridobitve niso kdaj "po pomoti" uporabile tudi v šoli : prof. Cene bi se
strgal z verige; takrat si nisem, danes kot star dedec si to upam reči.

V nabor besed, potrebnih izogibanja je že takrat sodila tudi beseda GURAČ. Jaz osebno sem jo prečrtal že pred več kot 50-timi leti in to stanje brez napora vzdržujem že ves čas. Niko se najbrž še dobro spomni mojega razburjenja, ko je na OS objavil sliko štirih fantov v temnih majicah z napisi "kdo je kaj". Na dveh je napis "gurač---------search and rescue". Še bolj me je spodbodlo, ko je bil na spletu objavljen oglas, s katerim je zelo znani tekmovalec in klubski voditelj XX iskal "gurača".
Niko je ravnal preudarno. Mojih prepogostih pripomb ni zavrnil temveč je odločno zahteval naj povem, kako najse tak delavec / spremljevalec imenuje. Nekoč je rosno mlad fantič po treh letih vajeniške dobe ter izpitu pridobil naziv POMOČNIK. Ta stopnja znanja je pomenila že sposobnost za samostojno delo kot pomoč mojstru. Pomočnik je bil pravzaprav že gospod, goden za vojsko in ženitev, torej sposoben za nadalnje odgovornosti.
Ko te navedbe ustrezno enačimo z delom in dogajanji v jadralnemu - predvsem tekmovalnemu - letalstvu, že ni več potrebe po "izumljanju" neke nove besede. Pomočnik mojstru tekmovalcu se na tleh samostojno odloča, kaj bo v naslednjih urah storil
v skupno korist obeh.
V člankih, objavljenih na spletu OS se je poimenovanje POMOČNIK lansko in letošnje leto našlo že večkrat. V nekih poslanih zapisih je Niko moral gurača še zamenjati, v drugih so pa to storili že pisci sami. Javnih ugovorov, tako piscev, kot tudi bralcev, do sedaj še ni bilo. Pomembno je le: imamo svojo ustrezno slovensko besedo zaradi česar potreba po morebitnemu "bogatenju" ali "razvoju" jezika takoj (bi morala že zdavnaj) odpade.

Še tole za namen prepričanja dvomljivcev :
IInštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika : - Zadetkov ni bilo :guranje......- Zadetkov ni bilo : gurač
Za prednostno sestavo in objavo tega zapisa me je med iskanjem natisa na žicah visečega Blanika spodbodla najdba natisa slike fantov v majicah pilot / gurač.

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorObjavljeno: To Sep 28, 2010 7:20 pm
Napisal/-a Pavel Magister
"zračna plovba" ; nadaljevanje
-------------------------------------
Rabo besede plovilo si tokrat oglejmo v časniku Delo; petek, 24.septembra 2010. Na zadnji strani v članku z naslovom "Miga uničena, pilota preživela" lahko najdemo obe poimenovanji :letalo in plovilo Za tiste, ki tega časnika niste brali ali pa ste ga že zavrgli, bom "kužne" stavke prepisal semkaj.
- "...je zavrnil namige, da se je nesreča zgodila zaradi varčevanja, saj da so PLOVILA redno vzdrževana, ...."
- "...zračne sile v precejšnjih težavah zaradi zastarelih PLOVIL in varčevanja...."
- "...Največkrat se to pokaže ob kakšnih velikih vojaških prireditvah, ko v zrak komaj spravijo nekaj PLOVIL....."
- "...Vojaški vrh vseskozi trdi, da so PLOVILA redno vzdrževana in ustrezno servisirana ter varna..."

Kako uporabniki občil (bralci) razumejo tako mešanico, dvoumnost in "novost" poimenovanj razmeroma dobro poznam.Tistega, česar ljudje pri branju ali na tv niso razumeli - zakaj se med letali omenja še plovila - moram v svoji okolici ljudem razložiti tudi takrat, ko tega nočem in ravno to se dogaja v primerih "plovba". Zato, ker bi razlaga morda postala preveč "umazana", ljudem raje začnem razlagati primernost besede letalnik.
Zakaj se morajo uporabljati poimenovanja plovba, plovila, plovnost in pojem *zrak je tekočina*, naj državljanom - uporabnikom občil - poskusijo razložiti tisti, ki to izrazje uvajajo, tisti, ki to posiljevanje vdano prenašajo in tisti, ki to posiljevanje podpirajo.

Čeprav so potniška letala našega letalskega prevoznika AA vpisana v register zračnih plovil RS in se jim mora njihovo ustreznost podaljševati z besedo "plovnost" , jih novinarji v tiskanih občilih - tistih, ki jih občasno prelistam - še vedno poimenujejo letala. Koliko dolgo bo še tako ? Kako bo to čez 10 let? Jaz bom takrat najbrž že kje zgoraj in mladi kapitani že danes vedo, da se jim stari foter PM ne bo mogel posmehovati, ko bodo svoja krilca in tudi znak podjetja morali zamenjati s čem, ki bo simbolno ponazorovalo tekočino ter plovbo.

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorObjavljeno: Ne Okt 03, 2010 4:47 pm
Napisal/-a Pavel Magister
"Zračna plovba"; nadaljevanje
---------------------------------------
Tukajšnjih zapisov z naslovom "Zračna plovba" je že toliko, da moram v izogib ponavljanju določenih razlag - in zmedi,
ki bi s tem nastala - razložiti začetek in vzroke tolikšne pozornosti do tega izrazja.

Moje nasprotovanje rabi izrazom zračna plovba, zračna plovila ali kar plovila, ter plovnost (za leteče naprave) ima že dolgo zgodovino. Naključna srečanja z znanci letalskega področja in občasna bežna sporočila občil so bila tisti vir, iz katerega mi je včasih "kapnil" kak podatek v času nastajanja slovenskega letalskega zakona. Na možnost, da se bo v njem uporabilo le iz jugo zakona naravnost prevedeno in še drugo nikoli uporabljeno izrazje nisem nikoli pomislil.
Ob izidu zakona se mi je podrl svet. Kot v posmeh geslom slovarja slovenskega knjižnega jezika, fiziki in uveljavljeni govorici slovenskih travnikov, se je v zakonu uzakonilo PLOVBO in iz SSKJ, kot iz zaprašene podstrehe privleklo v desetletjih mojega letenja NIKOLI uporabljan izraz "ZRAKOPLOV". Kmalu zatem so letala romala v muzeje; govorilo in pisalo se je le o "zrako - plovilih".
Takrat - leta 2001 - sem se večkrat spomnil tv pogovorov nastalih morda 1994 ali 95, v katerih je letalski strokovnjak XXX, čeprav ni bil letalec so ga tako poimenovale sladko prijazne novinarke - pomembno smehljajoč se - pripovedoval, kakšna plovila se bodo kupila pri proizvajalcu AA in kako kvalitetna plovila izdeluje proizvajalec BB. Ne morem trditi, da je bil ta g.XXX začetnik uvajanja naše zračne plovbe, prav gotovo pa je svoje prste v tisto marmelado globoko namočil tudi on.

Tako, kot lahko standardiziramo vijake, tkanine ali ostale "trde stvari", lahko za neko področje standardiziramo tudi izrazje. Za vse take namene imamo v RS Slovenski inštitut za standardizacijo - SIST.
SIST se je nekako hkrati z začetkom pisanja slo letalskega zakona odločil, da po znanstvenih načelih skupaj s Fakulteto za strojništvo (letalski oddelek) sestavi ter izda obsežen dvojezični (po začetni ideji celo večjezični), ter s pisno in slikovno razloženimi gesli pomenski slovar, imenovan Slovensko - angleški letalski leksikon (Leksikon). Kdo je bil idejni oče tega nujno potrebnega projekta nisem raziskoval, zagotovo pa bi se danes še vedno izvedelo, kdo je bil to.
Za uresničitev projekta je bila imenovana delovna skupina (ali komisija), ki jo je vodil večini letalcev takrat neznani inženir Franc Spiller - Muys. Kdor bi v okence googla vtipkal ta dvojni priimek, bi takoj ugotovil, da je bil ta gospod nekoč zelo znana strokovna osebnost, tudi z izkušnjami sestavljanja slovarjev. V kolikor bi pa odprl še knjigo Letalstvo in Slovenci II., bi na strani198 prebral, da je leta 1937 na Blokah opravil "B" izpit.
Več ljudi mi je že povedalo, da je "delovna skupina" potrebno slovensko izrazje že pripravila, kot tudi na SAZU lektorsko
uredila še pravočasno pred sprejetjem zakona.. Zakaj sestavljalcem zakona (ne vem, kdo so bili) ni bilo všeč predlagano izrazje kot amater raje nisem poizvedoval, sem pa lahko na travniku že pred leti vprašal člana delovne skupine dr.Gregla, ki mi je zatrdil, da se je to izrazje zavrnilo (zakon sprejemal) v času njegovega tritedenskega bivanja v Kanadi. Pravtako na travniku, tokrat lansko leto, sem o tem povprašal nekdanjega direktorja Uprave, ki mi je zagotovil, da kot direktor sploh ni imel možnosti vplivanja (preprosto povedano: niso ga poslušali) oz. mnenja, kateri izrazi so ali niso primerni za
uporabo v nastajajočemu zakonu.
Nadaljevanje sledi.

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorObjavljeno: To Okt 05, 2010 6:52 pm
Napisal/-a Pavel Magister
Pogovor o zračni plovbi bo najbrž še zelo dolg, zato vas moram vmes - zaradi povezanosti z dogodkom izpred meseca dni - opozoriti na eno od znanih cvetk, ki ji je ime : P A D I N A
-------------------------------
Ljubljanski jadralci smo nekoč imeli v slo največ letal ter uporabljali veliko in suho letališče. Nesorazmerno s temi prednostimi, pa za pobočno jadranje nismo imeli drugega kot - nizek ter kratek - Zaloški hrib, uporaben le kadar je pihal zahodnik. Kljub njegovi očitni zanikrnosti se ga je imenovalo s tujo besedo "padina". Prva leta bolj poredko, nekje v začetku sedemdesetih let pa kar ob vsakemu zahodniku, dve ali tri leta zapored, je mladina vztrajno likala ta breg in kdor se je pripravljal na prvi let tja in nazaj, je moral najprej poznati to besedo, ostalo je bilo že manj pomembno.
Tega hriba nisem maral. Tri ure letenja nizko nad kratkim grebenom in poznopopoldanski povratek nad žicami daljnovoda ni bil zame tisti užitek, zaradi katerega sem se pridružil letalcem. Tamkajšnjega jadranja imam v knjižici vpisanega zelo malo, zato "padina" poleg drugih, tudi zaradi tega ni izpolnjevala prav nobenega pogoja za vključitev v moje besedišče.

Letenje nad gorenjskimi in bovškimi hribi je bilo povsem nekaj drugega, kot nad ljubljanskim Zalogom. Verjemite mi, nikoli nisem pomislil, da so gorenjski hribi tudi "padine". To sem slišal 17 let pozneje :
Bilo je v avgustu 2007, ko smo se zbrani znanci razhajali po nekemu dogodku. Bil sem v kupčku, ki je štel 4 - 5 ljudi. Gospod, ki je v svoji poklicni karieri priplezal razmeroma visoko, je uperil pogled proti gorenjskim hribom in ker je bila vidljivost skoraj pravljična je ugotovil, da se "padine" dobro vidijo. Moj žulj je bil pohojen in brž sem ga vprašal, kaj je videl, saj so tam slovenski hribi in ta beseda ne pomeni nič kaj takega. Po nekaj stavkih prerekanja je resno in užaljeno povedal: "Važno je da vem, kako se tistemu tam reče po angleško". Napredno,kajne ?!

Državno prvensvo v jadralnemu letenju 2009 je bilo le 45 km vstran - v Lescah - zato sem hotel tam leteče fante videti od blizu; na vsaj en tekmovalni dan. Bil sem v kupčku ljudi , ki smo opazovali letala že od Golice, leteča naprej proti Krvavcu. Eno od letal je letelo malce nižje in tipalo , kje bi našlo močnejši vzgornik. Iz mojega "kupčka" mu je bil po radiu poslan nasvet : "Poskusi na padini Stola".
Kaj menim o tem jaz, vam bom povedal kar s kopiranjem stavka iz pisma, ki sem ga že mesec dni pred začetkom tekmovanja poslal nekemu letalcu v Lesce: "Ko sem letel na Gorenjskem, v malce širšem šolskem krogu leškega letališča, sem vedno v podzavesti čutil bližino velikanov naše besede, Prešerna, Finžgarja, Jalna. Nikoli nisem po radiu zaprosil za "poletanje" in nikoli se nisem odpel na *padini*."

Sedaj že lahko omenim tudi dogodek iz sredine prejšnjega meseca.
Gost na letošnjemu družabnemu srečanju na Krki je bil tudi dr.Boris Kožuh. O njem ste marsikaj izvedeli že v članku, ki ga je za OS napisal Niko. Tamkajšnje pogoje jadranja je opisal že Niko, na Krki pa je to "v živo" dopolnil še g.Kožuh. Opisal je dolžino pobočja, ki omogoča prelet (tja in nazaj) 180 km, možnost vzleta na vitel in priključka na pobočje in še marsikaj.

G.Kožuh je največ svojih ur letenja preživel v Dalmaciji in Bosni. V svoji pripovedi na Krki ni niti enkrat uporabil besedo padina. Opis termike nad hribi ter vabilo slo letalcem, naj prihodnje leto obiščejo Livno, je ponovil tudi še Darko Gagula. Tistega, kar je povedal Kožuh ni ponavljal, vendar sem prepričan, da bi bila njegova poimenovanja v pripovedi enaka Kožuhovim in najbrž tudi mojim. Bravo Darko !
Vesel bi bil, ko bi vsi bralci spoznali pomen tega zadnjega odstavka.