Naš slovenski letalski jezik

Moderator: Pavel Magister

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Sr Dec 01, 2010 10:01 am

vrij - KOVIT - zvrt
------------------------
Naslednje zgodbice naj vas seznanijo, kaj o zvrtenju navzdol menijo "strokovnjaki"

Kanal Discovery je 3. 4. 2003 predvajal film o razvoju projekta X; o poskusih prekoračitve hitrosti zvoka. Med enim poskusom je letalo omahnilo ter se padajoč na hrbtu vrtelo proti tlom Film je bil slovensko (naj bi bil) podnaslovljen,
zato smo takrat prebrali, da je letalo padlo v kovit.
V končni špici filma je pisalo " SDI Media, London; prevod Karmen Xxxxxxx.
Najbrž sem imel preveč časa. saj sem se vrgel v pravo policajsko raziskavo, kdo je najel tisto neuko mladež, ki se je pod prevode podpisovala s slo imeni in priimki. Tristo m vstran od mene sem našel dekle, ki mi je priznalo, da je tista Karmen njena sestrica.
Karmen je bila tako pridna, da me je poklicala ter povedala, da je s prevodom nekih besed imela težave, nakar je je le našla prave strokovnjake, ki so ji razložili, kako se tistim "vijugam" reče. Kljub mladosti je bilo zelo pozabljivo dekle, vedela je le še to, da so ji to razložili na letališču Brnik. Ali so bili to adrijaši, policaji ali vojaki, ni več vedela: nekako je izjecljala, da so morda to bili neki modro oblečeni moški.
Strokovnjaki niso vedeli za SSKJ ali kako drugo slo letalsko knjigo !

POP TV je 30.jan. 2004 predvajal podnaslovljeni (seveda) film Top Gun. V njem se Maverickov F-14 ponesreči.Pod sliko je pisalo, da je padel v kovit .Nimam natančno zapisano, toda se mi zdi da je padel celo v hrbtni kovit. V špici filma je bil podatek "tehnična obdelava Pro plus".
Mislil sem, da so podnaslovi še od prvega slo predvajanja v kinu, toda prijazna gospa iz službe za javnost. mi je povedala, da so tokrat to storili njihovi strokovnjaki. Na vprašanje, kaj pa kovit, mi je odgovorila : "Brez skrbi, mi poznamo tudi tovrstne strokovnjake."
Strokovnjaki tu in strokovnjaki tam !

Radoveden sem bil, najbrž je že kako leto od takrat. katerega izmed vrtečih se izrazov uporabljajo v adrijini letalski šoli. Poklical sem na Brnik in dobil - nekaj pred tem je z učencem na Tomahawku pristal - starega znanca, letalskega strokovnjaka. Uf, ta bo pravi ! Zvrt dobro pozna, prav od prvega dne odkritja. Klica je bil vesel, z njegovim odgovorom pa SSKJ stroka ne bi smela biti zadovoljna. Ves smejoč in prijazen mi je povedal, da so oni malce " komot" in zato še kar naprej uporabljajo besedo kovit.
Že naslednji dan sem mu z navadno pošto poslal natisnjeni spis zvrt, že zloženega za v žep. Strokovnjaku sem hotel prihraniti zadrego, če bi ga po nekemu pristanku učenec prosil, naj mu poleg kovita razloži še zvrt.

Preselimo se še v današnji čas. Gospod, ki je pred mesecem dni na enemu od slo travnikov modroval o kovitu, je postal letalec "začetnik" 40 let kasneje, kot je bilo to normalno nekoč. Takoj, ko odkrijem njegov osebni e-naslov, mu bom nemudoma poslal mojo disertacijo, spis ZVRT kar v dveh izvodih : enega zanj in enega za njegovega učitelja letenja.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Pe Dec 03, 2010 10:59 am

vrij - kovit - ZVRT;
primer obveščanja in "razlage"
------------------------------------------
Prijazni jezikoslovki, ki službuje v neki medijski hiši, s katero sva že imela nekaj jezikovnih stikov, sem z namenom pridobitve čim več mnenj, poslal spis ZVRT. Dele njenega odgovora vam kopiram semkaj :
-------------------
Gospod Pavel Magister,
oglašam se vam malce z zamudo, ker me kar nekaj časa ni bilo v službi. Prebrala sem vaše pismo, ki ste ga poslali SAZU-ju,
in po svojih močeh in kolikor mi je dopuščal čas, preučila zadevo. Besedo vrij sem našla tudi v Slovarju tujk in tam ima še razlago, da je to francoska beseda vrille, ki pomeni sveder. Potem sem si ogledala še nemško-slovenski in angeško-slovenski slikovni besednjak in v tistem delu, kjer so prikazani akrobatski liki, zasledila nemški izraz die Schraube -- sveder in angleški izraz vertical flick spin -- sveder.
V Angleško-slovenskem letalskem slovarju Alenke Kukovec iz leta 1994 je ta izraz tudi preveden kot sveder. Menim, da je to ustrezna beseda, saj gre očitno za akrobatski lik, ki ga letalo "opiše" po zraku, poleg tega je v obeh slikovnih slovarjih zapisan v skupini akrobatskih likov -- luping (zanka, pentlja?), ležeča osmica, sodčkasti krog itd.
Sem lektorica v oddelku za prevajanje in lektoriranje in naši prevajalci si takrat, kadar prevajajo besedila s podoročja letalstva, pomagajo s Slovenskim letalskim slovarjem avtorice Alenke Kukovec. Pri prevajanju bi gotovo uporabili ta izraz, za katerega lahko rečemo, da je že uveljavljen, saj sem ga zasledila v toliko virih. Slovarski del našega najnovejšega pravopisa pa je bil tako ali tako zastarel in pomanjkljiv že ob samem izidu, zato si naši prevajalci pomagajo tudi z drugimi viri.
Beseda zvrt je po mojem mnenju vsekakor ustrezen izraz za ta pojav, ne vidim pa razloga, da ne bi uporabljali tudi besede sveder.
Sem pa v Letalski slovar k besedi sveder zapisala tudi zvrt, da bodo prevajalci bolj na tekočem.
Lep pozdrav, Xxxxx Xxxxxxxxx
------------------------
Vijačnica in razlika med gibanjem letala po krivulji vijačnice ter gibanjem v padanju vrij ali zvrt, je v spisu zvrt dovolj (za letalce) dobro razložena, vendar sem že ob prijavi na ISJ vedel, da bodo zvrt, ko bo prišel na vrsto, vsekakor še skupaj "obdelali" oboji strokovnjaki: jezikoslovci in tehniki. V svoji neučakanosti - seveda nisem hotel čakati recimo deset let - sem pri svojih poskusih hitrega uvajanja te besede spoznal, da se bodo jezikoslovci najlaže odločali takrat, ko bodo dodobra (če bodo to hoteli) spoznali tudi vse okoliščine (tehnično plat) obravnavane besede. Za pisni stik s to gospo sem
ji zelo hvaležen.
Domnevam, da je bila razlaga v spisu za g.lektorico malce pretrd oreh, zato se je po pomoč zatekla v slovarje treh evropskih jezikov. Seveda spoštujem njen trud, vendar je iskanje slovenske ustreznice v tujih jezikih za mojo (amatersko) predstavo zgrešeno dejanje. Jaz si namreč skušam vedno predstavljati, kako bi tako težavo reševala moja slovensko govoreča stara mati, rojena v sedemdesetih letih 19-tega stoletja.
Prijazna lektorica- kot lahko preberemo - je v vseh treh jezikih našla le izraz vijak (vijačnica), ki pa "tisto" vrtenje ponazarja le delno. Njena odločitev je bila težka: ali naj verjame amaterskemu "jezikovnemu izumitelju", ki je tako zvrtenje začel vaditi na Trojki, Aero-2 in 3 in ga spoznal tudi na PC-9, ali naj - kot smo Slovenci vajeni - še naprej verjame v nezmotljivost velikih evropskih narodov. Previdno je izbrala oboje: potrdila je zvrt, kot rezervo si je pa izgovorila še za "široko rabo" večkrat uporabljano poimenovanje sveder. Besedama vrij in kovit se je izognila.
Tako kot ne odneham v - najbrž brezuspešnih - pogovorih z vami, tudi po njenemu prijaznemu odgovoru nisem. Zato, ker ji tega vrtenja nisem mogel predstaviti v "aercu", sem ji dvojno vrtenje predstavil na - za letalce morda - na videz neresen način. Del te razlage kopiram semkaj :
-----------
Zgodi se, večkrat kot si Slovenci mislimo, da je naša pamet uspešnejša kot pri velecenjenih Francozih ali Angležih. To je moja splošna ocena, seveda sam o tem mislim drugače.. V primeru poimenovanja tistega nesrečnega letalskega padanja se je zgodilo ravno to. Francozi in Angleži so se zadovoljili le s svedrom, polovičarsko ravnanje, bi temu rekli. Slovenci smo vrsto let pohlevno capljali za njimi, hkrati oboževali veter z juga, potem pa besedo zakoličili kot je treba. Zvrrrrt. Ko izgovorimo še kak r več kot je treba,se nam tisto dvojno vrtenje tako nazorno prikaže, da misel na sveder takoj opustimo.
Dvojno vrtenje v padanju zvrt lahko najpreprosteje razložimo takole.
V ljubljanskemu nebotičniku so *polžaste* stopnice.Tako smo jim preprosto rekli. Lahko bi jim rekli tudi spiralne stopnice.
Ko se znotraj pogleda navzgor - pri zvrtu je to od zgoraj navzdol - se ta spirala lepo vidi. Recimo tej spirali vijačnica;
res je, tako krivuljo ima sveder. Pojdimo po sredini stopnic navzdol in previdno glejmo naprej. Spuščamo se v svedru in
tako spuščanje, če vijačnica ni prestrma, sploh ni nevarno.
Pojdimo nazaj na vrh in spet navzdol. Tokrat se med spuščanjem postopoma obračamo -okrog svoje telesne (navpične) navidezne osi - s tako hitrostjo, da na polovici kroga stopnic gledamo natanko nazaj odkoder smo prišli. Spuščanje in svoje vrtenje nadaljujmo enako, zato se bomo ob enemu krogu spusta hkrati tudi enkrat zavrteli okrog svoje navpične osi. V primeru, ko bi se spuščali in vrteli hitreje ter v več krogih, bi se najbrž spotaknili ter že ugotovili nevarnost tega dvojnega vrtenja (zvrt,razlaga: avtorotacija krila); padec po stopnicah ni nedolžna zadeva.
Prav to dvojno vrtenje (na kritičnemu vpadnemu kotu krila) je bila nekoč nevarnost, ki je povzročila izgubo mnogih življenj. Danes je ta *lik*obvezni del začetniškega šolanja letalcev; tudi na izpitnemu letu je treba pokazati namerni padec v zvrt in brezhibno izvedbo izvleka iz tega položaja.

Upam, da je bila slikovita stopniščna razlaga primerno dokazno sredstvo za prikaz razlike med vrtenjem letalnika v svedru in vrtenjem v zvrtu. Z našim zvrtom smo tako z rezultatom 2 :1 "nažgali" svoje vzornike, kar tri evropske velesile. Nobene potrebe ni, da se delamo še manjše, kot smo. ........Lp, PM
---------------
Naj vas opozorim.
Ta razlaga zvrta ni namenjena sedanjim in bodočim poklicnim pilotom. Namenjena je tistim, ki v stikih z "državljani", poročajo o letalskih dogodkih. V kolikor pa jo prebere še kdo od starejših "začetnikov", mu ne bo škodovala.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Če Dec 09, 2010 4:36 pm

P O L E T E T I
---------------------
Slovenski jezik ima za opis gibanja živih bitij in predmetov nad površino zemlje temeljna poimenovanja: let, leteti, letenje,
Ko v nadaljevanju pomislimo, da je let - lahko in večine tudi je - trosmerno gibanje v prostoru, že hkrati tudi pomislimo na potrebno izrazje, ki naj hkrati opiše še zvrst nekega gibanja. Kljub temu, da ga štejejo med "manjše" jezike, tudi s poimenovanjem oblik ali zvrsti nimamo težav; ne v vsakdanji rabi (širše) in ne v stroki (ožje). To "triosnost" so opazili že naši predniki, zato so - tako jaz kot amater sklepam - za lažje opisovanje posameznega dogodka že zgodaj uporabljali primerno različico izrazov let, leteti, letenje.
To izrazje seveda poznate, vendar naj vas še enkrat spomnim nanje To so besede :
zleteti, vzleteti, prileteti, odleteti, obleteti, preleteti, nadleteti, zaleteti, uleteti, izleteti . Vse te lahko najdemo v SSKJ, seveda pa v njem najdemo tudi še izraz poleteti.

Morda je že desetletje in pol, ko sem postal pozoren na rabo besed polet, poleteti ; tako v raznih zapisih, e-poročanju ali v podnaslovljenemu besedilu oddaj Discovery in NA.GE. Vsakič, ko kaj preberem lahko ugotovim, da so besede, od zleteti do izleteti popolnoma pozabljene, raba besede poleteti pa je postala tako smešno in hkrati tragično "univerzalna", da vsakokrat nanovo ugibam, kaj se mladina - v gimnazijah recimo - uči pri pouku slovenskega jezika.Ta novinarska (in še druga) "od do poletavanja" niso umazala le letalskega področja, temveč so hkrati puščala svoje sledove povsod, kjer se je kaj premikalo.
Tudi tokrat me boste hitreje razumeli, če vam predstavim nekaj primerov. Kot prvi naj ima najmlajši datum, saj me je prav
on spodbodel k temu pisanju.
--3.12. 10 je TVS poročala o napakah motorjev RR Trent. Pripoved avstralskega uradnika je bila podnaslovljena takole:
"..,. do katastrofe, to pa pomeni, da lahko posamezni deli poletijo iz motorja namesto da bi ostali v njegovemu ohišju..."
Moj zapis bi bil : "...deli lahko ohišje prebijejo..."
-- 10.11.10, Delo.si : Naslov članka je bil : "Niti Pentagon ne ve, kaj je poletelo v zrak." v besedilu je pisalo...."...prikazuje,
kako raketa oz.nek objekt nad Pacifikom leti visoko v zrak in za seboj ...".
Moj zapis naslova bi bil : "Niti Pentagon ne ve, kaj je letelo po zraku..." ali "...letelo navzgor..."
-- 8.11.10; 24ur.com; članek "Nori Švicar v reaktivni obleki"....tam piše"...sta leta 1999 okoli sveta poletela Bernard Piccard..."
Moj zapis bi bil : "...sta leta1999 svet obletela Bernard..."
-- xx.6.07; NA-GE; v oddaji so poskusno streljali s topom...podnaslovljeno je bilo "...naboj je poletel skozi ploščo..."
Moj zapis bi bil : "...izstrelek (ali:granata) je prebil ploščo..."
-- 04.6.07; NA-GE : oddaja "Tanki".......tam je pisalo..."strel je poletel pod tarčo..."
Moj zapis bi bil : "...izstrelek (krogla, granata, projektil) je priletel (je šinil, je švignil) pod tarčo..."
-- Vikend priloga Dela, od3 do 9 2.07, je na strani 51 za kanal Discovery najavila oddajo "Poleti z menoj". V oddaji je bil opisan poklic letalske stevardese ter razvoj strežbe na letalih. Ko sem prebral napisano najavo sem sprva pomislil .... " kaj pa spomladi ali jeseni ?"
Moj zapis bi bil : "... Bi leteli z menoj ?..." ali vsaj ..."Letite z menoj !..."
-- 9.8.07 ;TTX, sxtr.361, RTVSLO, v članku "Danes več sreče za Discovery".....".Discovery je proti Medn. ves. postaji poletel 26.junija, tja pa je prispel 2 dni kasneje...."
Moj zapis bi bil : "....postaji odletel......tja pa je priletel...."
-- 26.8.07; TTX str.143, RTVS ; opi balonske nesreče.....tam je pisalo "...Balon je nato poletel do višine 120 metrov..."
Moj zapis bi bil : "...nakar se je balon dvignil (vzpel, povzpel) na višino 120 metrov....)
-- 6.8.07 ; kanal Discovery, članek "Leteča železnina", prevod Gregor Xxxx, SDI Media London, tam je za letalo tipa Tiger Moth pisalo........".....V njem že ne bi poletel do New Yorka..."
Moj zapis bi bil ;"...Z njim že ne bi priletel do New Yorka..."
-- 24.1.01; kanal Discovery; v članku "Kaj je potopilo ladjo Lawford" .....je pisalo..."...,je letalo Ju-88 poletelo nad jambori
ladje in sem si ga ogledal..."
Moj zapis bi bil : "...ko je letalo Ju-88 nad jambori preletelo ladjo sem..."
-- 28.1.0 XX, Kanal Discovery, v nekemu članku je tam pisalo..."...ko je ladjo zadel prvi torpedo....poletel sem v zrak..."
Moj zapis bi bil : "...zletel sem navzgor ali odletel sem v zrak...ali vrglo me je v zrak..."
-- pred leti je bil neki dogodek opisan približno takole....."...zato sta v prvemu ostremu ovinku poletela s ceste v grmovje..."
Nekoč smo rekli ali napisali...."...v prvemu ostremu ovinku ju je vrglo s ceste v grmovje"...ali ...."...sta zletela s ceste..."
-- Poročevalci pri tv prenosih smučarskih skokov in poletov nas utrujajo z vztrajnim ponavljanjem......",,,Janez XX je poletel,
je poletel, je poletel...."
Seveda vem, da se pri skakanju ocenjuje tudi drža in oblika gibanja skakalca, vendar naj vas spomnim, da se pri objavi novega osebnega, nacionalnega ali svetovnega rekorda pove le razdalja od odletne "mize" do točke doskoka in nič drugega. Skakalcem
se torej meri predvsem preletena razdalja, zato bi lahko vsaj gospod Stare, ki se hvali s svojo skrbjo za jezik - in omenja tudi zanimanje enega člana njegove drtužine za "pravo" letenje - namesto besede poletel v vsaj polovici naštevanj uporabljal
besedo preletel; slišali bi..."....Janez Letalec je pravkar preletel 199 metrov !!!..."

V bloku imam še kopicoa zabeležk, vendar bodi dovolj. Iz bloka in iz spomina sem okrajšano - in nekje tudi zaradi lažjega razumevanja še za las prirejeno - izpisal le vzorčne primere v katerih sem tam uporabljeno besedo zamenjal z ustreznejšo.
Morda sem kakšen pomemben primer nevede izpustil, vendar ga boste - kjerkoli drugje - tisti, ki boste dovolj radovedni
brez težav tudi sami našli; danes se takih in podobnih primerov najde na pretek. V mojih sem nalašč navedel tudi datume
in vire, prav zato, da boste le verjeli njihovi resničnosti.
Opuščanje slovenskih besed ter zagovarjanje rabe enega samega izraza, s katerim(i) lahko opisujemo gibanje (premikanje) predmetov in živih bitij, imenujemo lahko le siromašenje domačega jezika. Kdor ob tem lahko trdi, da je to naravni proces,
da je jezik "živa stvar", da je to z namenom lažjega učenja jezika, ali da je to "bogatenje" jezika, ne sodi - vsaj za moje prepričanje - med ljudi, katerih delo je namenjeno ostalim ljudem.
-----se nadaljuje------
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » So Dec 11, 2010 10:51 am

POLETETI ; nadaljevanje
--------------------------------------
Rad bi vas, resnobne letalce, malce razveselil z opison enega od starih, nenapisanih pravil. Spomnili se ga boste najbrž le tisti, ki ste preživeli že najmanj 65 let.
V tistih starih časih je veljalo nenapisano pravilo, da letita letalo in pilot letalec. Kdaj letalo leti vemo, pilot pa leti le takrat, ko neko letalo pilotira (vodi, krmili ali upravlja). V klubih takrat letal, za katera upravljanje (in uporabo) je bilo predpisano več ljudi (več kot eden) nismo imeli, vendar smo vedeli, da tam, kjer taka letala imajo in uporabljajo, se vsi za let potrebni ljudje imenujejo posadka letala, torej so letalci.
Kaj pa ostali stalni, občasni ali posamični ljudje, ki so med letom sedeli v letalu ?
V klubih smo jih imenovali "kufri" (kovčki), njih letenje pa "kufranje". Pri letalskih prevoznih družbah so jih na tleh in v zraku (sedeče v letalu) imenovali preprosto potniki, saj so potovali le iz kraja v kraj in jim je pločevinasta škatla (kot n.pr.železniški vagon ali avtobus) po zraku, namesto po tirih, to omogočila.
V klubu je veljalo, da je pojem letenje uresničen le takrat, ko je palica v tvojih rokah, kar je le v primerih, ko si pilot ali pilot-učenec. Prosjačenje za prosti sedež v dvosedu - ko si vedel, da ti pilot ne bo pustil "potipati" palico - je bilo nečastno dejanje,
saj smo hodili na travnik zato, ker bomo piloti in ne na "kufranje", na kateremu je bilo včasih videti tudi stare tete. Zato imam v spominu (čeprav je že 55 let od tega) le tri "kufranja" : eno z Ivanom na Bonanci, drugo na KB-6 z Grčarjem in kasneje še tretje z Bizijem na Štorklji, ki je tako in tako imela le eno palico.
Sedaj se že lahko nadaljujemo včerajšnji pogovor. o besedah (pojmu) poletel, poleteti.

Današnji članki na spletnih portalih so mi že zjutraj dali idejo o zapisu še enega dokaznega primera, ko pisci v občilih razen izrazov poletel, poleteti, ne uporabijo ali ne poznajo nobenega v ta namen še primernega izraza.
V članku http://www.rtvslo.si/svet/sanader-po-sm ... dni/245949 piše "Hrvaška policija: "IS iz Slovenije ni poletel",...." in "...Hrvaška .....policije, da Ivo S v četrtek ni poletel iz Slovenije..." in "...Če IS ni poletel iz Slovenije, je najverjetneje ..." in "...Pred tem so hrvaški mediji poročali, da je IS pristal na londonskem letališču...." in vmes še "...nekdanji hrvaški premier ni bil potnik na nobeni mednarodni letalski liniji iz Slovenije...." in še...."...v Nemčijo, od koder
je hotel poleteti v ZDA, a so ..." ....in še enkrat...."... policije, da IS v četrtek ni poletel iz Slovenije ..." http://www.rtvslo.si/svet/sanaderja-pri ... iji/245949
op.: Skrajšanje imena in priimka je storjeno z namenom krajšanja besedila in nima drugega pomena.

Ko prebiramo te novice je IS le enkrat omenjen kot možni potnik. Vmes opazimo en njegov pristanek, v ostalih stavkih pa je gospod IS le "poletaval" ( poletel,poletel, poletel......).
Nikoli ni bilo omenjeno, da ima gospod IS neko od letalskih dovoljenj, saj bi le z njim in s svojim ali najetim letalom odletel (poletel) ter pristal v Angliji ali kjerkoli drugje.
Zato, ker gospod IS tega dovoljenja nima, je lahko z letalom le odpotoval, potoval, ali pa je bil v njem kot "kufer" in če bi novinarska druščina mojo uvodno zgodbo poznala, potem bi morda tudi sama znala napisati članek za - recimo - oceno pet.
-----se nadaljuje-----
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Ne Dec 12, 2010 3:43 pm

POLETETI ; nadaljevanje
----------------------------------
Naslov članka na spletu visokonakladnega časnika (P.P./S.K., SN, 12.12.2010) je danes pritegnil mojo pozornost, zato sem poleg naslova prebral še tistih nekaj preostalih vrstic.
Lahko mi verjamete, da sem zapis o "poletavanju" pripravljal že dalj časa. Sprva je bil namenjen za S5 in začetek osnutka z oznako "nekaj zastonj" je od 26.11.2009 do prejšnjega tedna čakal na nadaljevanje. Že davno prej sem si iskane besede " poskušal zapomniti ali zabeležiti, od lanskega leta dalje pa je to potekalo natančneje kot prej.

Mojo pozornost je pritegnila odsotnost prav tistih besed, ki jih tukaj "preganjam". Bilo je, kot bi pisec članka bral zadnja dva "jezikovna" zapisa na forumu OS, tako je bil oblikovan podnaslov in nekaj vrstic besedila. http://www.slovenskenovice.si/clanek/132384 ......tam piše....
"...Igralec je pozno zvečer priletel na Brnik, nedelja bo namenjena počitku..." . Iz nabora besed, ki je bil predstavljen 9. in 11. dec. tu najdemo besedo *priletel*, ki se ponovi še v prvi vrstici "...Na brniško letališče Jožeta Pučnika je priletel z rednim Adrijinim letom iz Münchna, slovenskim...", v kateri najdemo še besedo *letom* in v četrtemu odstavku "...Iz St. Petersburga je Costner s svojo 19-člansko ekipo letel najprej v Moskvo, nato v München in od tam na Brnik..." najdemo še besedo *letel*, ki pomenljivo velja za vse tri naštete kraje (zato je stavek kopiran do konca).

Ta sprememba je ob večni rabi besed polet, poletel prava osvežitev; kaj pravi reklo o lastovki in pomladi pa seveda vemo. Kakor za koga, bi rekel moj sosed Jože ! Kaj ob tem pravite vi ?
--------se nadaljuje--------
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Po Dec 20, 2010 6:58 pm

POLETETI ; nadaljevanje
----------------------------------
Pri prvemu naštevanju besed, skotenih v gnezdu let, leteti, je bila izpuščena beseda razleteti. Ko jo preberete ali izgovorite,
ne pomislite le na razlet granatnih drobcev, temveč na prve letalce : ptiče. Jata ptičev se razleti. Nekoč, ko so vojaška letala letela še v skupinah, so se, ko je bila potreba, razletela - razpršila - tudi ona.
----------------------------------
V nekaj primerih smo že spoznali, kako novinarji v občilih (ter neke vrste "prevajalci") in jaz ,opisujemo dogajanje let ali letenje. Za primerjavo z njimi si danes oglejmo, kako v svojih dokumentih o tem piše "stroka".

Uradni list RS, št. 81/2010 z dne 15. 10. 2010 ......... http://www.uradni-list.si/_pdf/2010/Ur/u2010081.pdf
Tukaj najdemo zadnjo "modifikacijo" ZLet in v njem poleg jezikovnih draguljev, besed zrakoplov in plovnost, še nekaj uporabnih besed in s tem primernih za uporabo v temu našemu pogovoru. Največ iskanih izrazov najdemo v členu 17. (pomen izrazov).
"...let zrakoplova je gibanje..." ; "...vsak let je pod ..." ; "...zračni promet je ...po zraku (let) in po..." ;"...nalog za let..." ...
in še v drugih sklonih :
"...dobi vzgon v letu predvsem..." ; "...leti zrakoplovov z nadzvočno hitrostjo..." ; "...lete, ki se izvajajo v ..." ; "...letov, ki se izvajajo v...." ; "...za serijo letov, opravljenih..." ; "...dokumenti za pripravo leta..."
naštejmo še nekaj vmes najdenih izrazov :
"...Med letenjem morajo..." ; "...predviden odlet v zračni..." ;"...z namenom vzleteti in ..." ; "...postopke za vzletanje..."

V besedilu zakona je osrednje letalsko poimenovanje LET pisano spoštljivo pravilno, kar velja tudi za izpeljanke letenje, vzletanje, vzlet, odlet.
Izrazov polet, poleteti nisem pri brskanju po prvih straneh nisem našel.
O nekaj drugih v temu členu najdenih - po mojemu mnenju zelo zanimivih izrazih - se bomo pogovarjali kdaj drugič, najbrž skupaj z dragulji zrakoplov in plovnost.

Ostajamo še pri "stroki", zato si oglejmo, katere izraze najdemo na spletu našega "nacionalnega prevoznika"; iskali bomo
besede let, letenje. Na prvi strani http://www.adria.si/ najdemo primere :
"...Rezervirajte let.....Preverite let.....povratni let....enosmerni let....poišči let..." ; "...Spletna prijava na let..." in
"...Kam letimo...." ; "...Med letom..." ; "...Panoramski leti..."......... in let v glagolski obliki......."...ko letite z Adrio in člani..." ; "...Preprosto - letite, potujte...."
Ko prebrskamo vse strani ugotovimo, da na njih prevladuje izraz let, leteti, med njimi pa v dveh ali treh primerih - kot nekega izgubljenčka - najdemo tudi izraz polet, poletite :
"...Čarterski poleti..." ; "...z direktnimi rednimi poleti..." ; "...na mreži poletov članic..." ; "...Za vsak polet na rednih..." in še katapultna smešnica "...poleti z vročim sedežem..." ... in...".. poletite z vročim sedežem...", podobna tisti, o kateri sem pisal 9.dec.2010.
Ko smo že na Brniku, si oglejmo še spletne strani letališča Aerodrom Ljubljana http://www.lju-airport.si/ .
Najdeni izrazi let :
"...Info o letih..." ; "...Vsi leti..." ; "...odletel..." ; "...Iskalec po letih..." ; "...prijava na let..." ; "...št. leta..." ; "...prijava na spletu - prej na letu..." ; "...Mreža letov z..." ; "...potniki ki bodo.....leteli z Letališča..." ; "... z odpovedanimi leti obrnejo..." Najdeni izraz polet :
"...Informacije o načrtu poleta..."
Najdena raba obeh izrazov v enemu stavku oz. v vsebini enega obvestila :
"...opravil prvi polet med Ljubljano in Parizom, s čimer dopolnjuje.....ponudbo letov z ljubljanskega..." "...napovedanimi leti med Ljubljano...". V temu obvestilu izraz let najdemo "...letalom A 319 leteli trikrat..."..in .."...dnevno letita tudi domača..."

Pri opazovanju rabe dveh temeljnih izrazov (poimenovanj) let, leteti v ZLet in pri dveh največjih poklicnih slo institucijah samo lahko ugotovili, da vsi trije spoštujejo gibanje ptičev, letal,letalcev in letalskih posadk in to gibanje tudi enotno in
pravilno poimenujejo. Tudi tisti, ki jim pri temu gibanju pomagajo - to so letališke službe - uporabljajo enaka poimenovanja.

Zakaj se je v občilih za vse možne oblike leta že kar utrdila le ena sama beseda - beseda poleteti -imam neko začasno - amatersko - mnenje, ki ga bom predstavil le v "sili", vsekakor pa pojav lahko ocenimo le kot siromašenje jezika RS. Bojim se,
da letalci (širše) tega pojava sploh ne bodo zaznali in bo tudi po temu področju prevladala volja tistih, ki komajda ločijo letalo od ladje.

Zapomnite si : besedi let, leteti, sta tista izraza, ki jih mora natančno razumeti vsak letalec začetnik, še preden se mu odpre prvo stran teorije letenja.
----------------- nadaljevanje sledi-----------------
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Če Dec 23, 2010 9:56 am

Bralcem OS jezikovnih strani
in ostalim bralcem strani OPENSOARING.com
želim miren Božič,
razposajeno silvestrsko praznovanje,
zdravo, varno, letalsko ter še vsestransko uspešno NOVO LETO 2011
in seveda tudi skozi vse leto skrbno rabo pravega slovenskega letalskega besedja !
Pavel Magister
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Ne Dec 26, 2010 10:55 pm

PROŠNJA : "laširanje"
--------------------------
Že dolgo je tega, kar 56 let, odkar sem na Čavki opravil svoj prvi, tridesetsekundni, samostojni let. To je bilo na staremu ljubljanskemu letališču v Polju. Takrat se je temu reklo "laširanje". Najbrž nisem bil zadosti pozoren, kakorkoli že, ne spomnim se, da bi tja do leta 1990 za tak dogodek na kateremu od slo letališč slišal kako drugačno poimenovanje.
V zadnjih dvajsetih letih, od dneva, ko sem letalski upokojenec, se je verjetno - saj imamo svojo državo - marsikaj zgodilo, spremenilo in novega odkrilo. Morda je med temi novostmi tudi slovensko ime za prvi samostojni let. Tista dva letalska tovariša, s katerima še vzdržujem stalne ali občasne stike kaj novejšega ne poznata, niti mi v tej smeri ne znata svetovati.
Te spletne strani prebira vrsta letečih ljudi, zato bom iskani izraz najverjetneje našel - kje drugje kot - le med vami.

Lepo prosim, naj se nekdo odloči in mi ustreže, ter kar semkaj za vse letalce, ta izraz sporoči.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Po Dec 27, 2010 2:58 pm

POLETETI ; nadaljevanje
----------------------------------
Ko sem 12. decembra omenil prvo lastovko še nisem vedel, da bo o drugi treba pisati že ta mesec; spodbudno, kajne?

Spletni članek, ki ga tukaj predstavljam kot drugo lastovico, sta napisala meni neznana
London/Pariz, 20.12.2010, | N.D./V.L. http://24ur.com/novice/svet/ujeti-na-le ... mestu.html
Najbrž bi mi zadnji, to je V.L. lahko povedal, odkod pozna izrazje, ki sem v sestavkih "Poleteti" tukaj naštel; prav bi ga/jo spoznal in če mi bo uspelo, boste o tem obveščeni.
Poročanja o zaprtih letališčih je bilo v zadnjih dneh toliko, da sem videne članke le ošvrknil z očmi, tukaj pa me je v debelo tiskanemu naslovu v hipu pritegnil njegov zadnji del ".....z leti v Pariz..." ; zato sem bral dalje.
Vsebina članka danes - po nekaj dneh - načeloma ni več zanimiva, zato boste njegovo vsebino najbrž preleteli le delno ali površno. Zato, da boste videli, kje vse sem videl opisovano vrednost, vam bom to pomagal z izvlečki.
-----------------------
Naslov že poznamo, zato nadaljujemo kar z besedilom članka.
- "..., nekaj težav pa imajo leti v Francijo. Enega izmed jutranjih letov v Pariz..."
- "....,pa so odpovedala številne lete. "
- "..., hkrati pa je vzletela le peščica letal. Včeraj bi sicer moralo leteti okoli 210 tisoč...."
- "..., da bo danes lahko vzletelo okoli 60 letal, a več deset letov je bilo že odpovedanih...."
- ".....vremenske težave. Lete so tako odpovedali..."
- "....Enako velja tudi za lete v Veliko Britanijo.....;.....letala z brniškega letališča ne letijo na Heathrow,...;..., a letala,
namenjena v Veliko Britanijo, so vzletela....;.....Zjutraj so tako morali odpovedati let, ki je bil načrtovan ob 7.15.
- "...,pa so jim lete prestavili ali odpovedali....."
------------------------
Tukajšnji izrazi povsem ustrezajo naboru izrazov - let, leteti. Letala niso poletala (poletela), temveč vzletala (vzletela) kot tudi poimenovanje let je bilo uporabljeno v več ustreznih sklonih; izraz polet (na poletu) ni bil uporabljen.
Tudi ta članek je lahko vzorec, po kateremu lahko še v naprej trdim, da bi po nekaj urah "letalskega"izobraževanja lahko večina novinarjev in ostalih piscev pisala /sporočala razumljivejša mnenja in novice.

Še nekaj: V članku se omenja le letala in letališča . Nikjer niso omenjeni v ZLet vpisani zrakoplovi ali nikjer požegnana zračna plovila. Dragi letalci, ali ste jih kaj pogrešali oz. ali vas je to kaj motilo ?
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

Re: Naš slovenski letalski jezik

OdgovorNapisal/-a Pavel Magister » Če Dec 30, 2010 8:17 pm

POROČANJE
-------------------
Ko sem v temu mesecu pisal o rabi besede poleteti sem jo našel tudi v spletnemu članku-poročilu o nesreči v Švici. Za takratno mojo rabo je bil ta primer neprimeren, vendar tega članka vseeno nisem zavrgel. Naša "jezikovna" stran ni odprta z namenom razpravljati o nesrečnih dogodkih, vendar prav v njih najdemo marsikaj, kar bi mi (tako upam) letalci napisali drugače ali želeli, da bi tudi novinarji napisali tako. Shranjeni članek je po moji oceni preprost vzorčni primer, ko bi z nekaj drugačnimi stavki in podatki - tudi nezahtevnemu bralcu - lahko podali razumljivejši opis dogodka.
http://24ur.com/bin/article_print.php?a ... ction_id=3 jutranja objava dogodka
http://24ur.com/bin/article_print.php?a ... ction_id=3 popoldanska, vsebinsko podobna, vendar slikovno širše podana objava dogodka. Delo.si in rtvslo.si te vesti nista objavila.

V katerih podrobnostih bi jaz ta zapis spremenil že lahko sklepate. Oceno, ali je gornje pisanje oz. način poročanja sploh treba spreminjati, pa prepuščam vsakomur od vas...................
opozoril bi vas le na del besedila :
"....,Med poskusom pristajanja je zasebno letalo za sabo potegnilo tudi električni kabel in pozneje tudi strmoglavilo. ..."

Zakaj je v temu stavku pri "potegu kabla" potrebno (ponovno) omeniti lastništvo letala meni ni razumljivo in kdaj, kako ali kje je " pozneje" strmoglavilo, zagotovo ve le pisec / piska tega članka.
--------------------------------------------------
Sistem instrumentalnega pristajanja ILS se za prvi korak razumevanja lahko razloži razmeroma preprosto. Tone Polenec je že
v 70-tih letih napisal zelo tanko knjižico, v kateri je sta bila razložena jutranji let od LJ do BG in večerni povratek. Učenci višjih razredov osemletke so to razlago razumeli brez težav in tudi starejši ljudje niso imeli občutka, da bero otroško slikanico.
Kako lahko koristi tako preprosto izobraževanje ? Kot primer vzemimo kar Engadin.
Pisec takega članka bi na podlagi agencijskih poročil ugotovil, da se tamkajšnje letališče imenuje Samedan, v Wikipediji bi zatem lahko našel še ostale podatke, med njimi tudi, da ni opremljeno z ILS..Potem bi lahko v Google Earth odtipkal Samadan Airport in videl, v kakšni dolini leži letališče in s pomočjo agencijskega videa skoraj do metra natančno določil mesto padca
(ne strmoglavljanja) letala. Tudi daljnovod in transformatorsko postajo bi lahko zlahka našel . V kolikor bi poznal še nekaj spletnih podatkovnih možnosti n.pr. http://www.jacdec.de/news/news.htm http://aviation-safety.net/index.php http://forums.jetphotos.net/forumdisplay.php?f=29 ......bi s podatki in seveda z uporabo "svoje glave" lahko svoje poročanje napisal zadovoljivo razumno, ter brez motečega podvajanje enakih stavkov, zato, da je zapis (članek) videti daljši.

Najlepše bi bilo, ko takih dogodkov in s tem tudi poročanj, sploh ne bi bilo.
Pavel Magister
 
Prispevkov: 226
Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm

PrejšnjaNaslednja

Vrni se na Naš slovenski letalski jezik

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost