DPSJL 2013

koledarji, rezultati, kje vse smo bili, kje vse nismo bili (pa bi morali) ...

DPSJL 2013

OdgovorNapisal/-a IBA » Če Feb 07, 2013 2:46 pm

Pozdravljeni!
Letalski center Maribor organizira državno prvenstvo slovenije v jadralnem letenju za leto 2013.
Bilten št.1, prijavnice in ostale informacije so na uradni strani tekmovanja:

http://www.gremovluft.si/

Lep pozdrav
Martin Grošelj
IBA
 
Prispevkov: 14
Pridružen: So Sep 18, 2010 8:39 am

Re: DPSJL 2013

OdgovorNapisal/-a IBA » Pe Jun 21, 2013 2:26 pm

Pozdravljeni! Bliža se konec meseca, kar pomeni, da imate še 9 dni časa za prijavo z nižjo kotizacijo. Se vidimo kmalu :)
IBA
 
Prispevkov: 14
Pridružen: So Sep 18, 2010 8:39 am

Re: DPSJL 2013

OdgovorNapisal/-a IBA » Sr Jul 03, 2013 1:15 pm

Obveščamo vas, da cena kotizacije za tekmovanje, ostane znižana do 25.7. 2013. Jadralci, ki želite tekmovati in se še niste prijavili, izpolnite prijavnico ter nam jo pošljete.
Prijavnico ter ostale informacije najdete pod rubriko Dokumenti.
Pohitite, tekmovanje se prične čez 3 tedne. Vabljeni!
IBA
 
Prispevkov: 14
Pridružen: So Sep 18, 2010 8:39 am

Re: DPSJL 2013

OdgovorNapisal/-a Gregor P. » Če Jul 25, 2013 9:54 am

Državno prvenstvo v jadralnem letenju 2013

Gregor Petrovič je že dolgo navduševal za letenje v Prievidzi in tako sem se odločil, da nekaj dni pred začetkom tekmovanja obiščem prizorišče letošnjega DP, še posebno, ko sem ugotovil, da v Lescah ni pravega navdušenja za vleko, da je komunikacija na psu, da je bolj pomembna kavica na terasi nove restavracije. Ja, ker sem uporabil »navdušenje«, naj zapišem vtise prvih treh dni, v katerih sem naletel prek dvajset ur in si ogledal prizorišče prvenstva pod visokimi oblaki prek 2000 m. Vlečni piloti pridejo na štart s svojimi UL dinamik brez da bi jih poklical in ko jim daš znamenje, da si pripravljen, si v zraku še preden se zaveš. Nobenih posebnih navodil, nič mahanja pomočnika z roko. Rahlo napenjanje vlečne vrvi preide neopazno v vleko in še preden se v letalu dvakrat ozreš okoli sebe, že si 300 m visoko, trenutek kasneje se znajdeš v dviganju, vlečni pilot naredi nezgrešljivih 360 v isto dviganje, seveda nekoliko višje, sledi odpenjanje in dinamik je čez dve minuti že na tleh. Vleko plačujemo po času letenja, od vzleta do pristanka, fantje zapisujejo vse sami, brez vseh komplikacij.
In takšen je bil tudi sprejem na letališču v Prievidzi, kjer so ob hangarju aerokluba delavnice, kjer izdelujejo dinamike, tu popravljajo tudi jadralna letala, osrednja točka letališča je restavracija z izvrstno hrano in poceni pivom. Z velikim se lahko odžejaš za en evro. Šef letališča nas je najprej prosil, da bi se pogovarjali vsak v svojem jeziku, ker slovenščino razumejo, to pa pomeni, da pričakujejo razumevanje slovaškega jezika tudi od Slovencev. Tu ni zadreg in res je škoda, da mularija na slovenskih osnovnih šolah nima slovaškega (češkega) jezika vsaj en semester, tako fakultativno, za širšo razgledanost. Tudi zato, da bi prek jezika spoznali čudovito deželo v kateri živijo naši bratje, na katere smo v svojem povojnem napuhu skoraj pozabili.
Prvi trije uvajalni dnevi so bili čudoviti, najbrž enako navdušujoči kot v Sloveniji (čestitke vsem za dolge lete) in kar nekoliko slabe volje sem bil, saj se mi je zdelo, da se tako dobro vreme ne more ponoviti. Kolikor sem lahko razumel, bomo leteli v dokaj omejen prostoru katerega osrednja točka je Prievidza, na severu vse do poljske meje, na jugu pa do NItre in še kakšen kilometer nižje, kjer se že bohoti letališka zona bratislavskega letališča. Na severu je hribovito, na jugu ravnina z nizkimi poraslimi hribčki, ki na vzhodu prehajajo v resno hribovje.
Četrtek. Kamp se polni, Mariborčani, ki tekmovanje organizirajo, so vnesli štajersko dinamiko. Robert Hriberšek nam je razložil, da so se Štajerci lani udomačili na športnem letališču Partizanske (Male Bielice), da jim je tam tako všeč, da med slovenskimi jadralci ne delajo reklame za svoj poletni jadralni tabor. »Veš, tu je vse zelo osebno,« je dejal Robert, sam pa se to razumel, da jim pač ni do tega, da bi se tam pojavil še kdo. Ja, lepoto je treba spoštovati in paziti nanjo, da se ne pokvari.
Jutranji pogled v nebo je pokazal, da bomo najbrž ostali na zemlji. Skupinica jadralcev se nas je zbrala ob letalski karti Slovaške, razgledovali smo se, kje sploh bi lahko leteli. Samo dolina v kateri leži Prievidza še ni okužena s kakšno letališko zono. Ampak saj tudi v Sloveniji ni veliko bolje, poznavalci razmer zatrjujejo, da si Adrija prav zdaj prizadeva, da bi njihova letala lahko pristajala tudi iz Gorenjske. To bi bila katastrofalna odločitev za jadralce in za turizem. Še dobro da so hribi visoki, saj bi sicer jadralno dejavnost spravili na zemljo. Menili so, da bi firma lahko kakšen evro prihranila povsem drugje. A kaj hočemo, mali bogovi, ki odločajo, lahko naredijo, kar jih je volja, za to da bo firma prihranila 10 evrov pri vsakem pristanku in da jih bo potem lahko kdo naložil – na svoj osebni račun. A o tem na glas ne črhne nihče niti besedice. To so igrice »monopoli« z velikimi vložki, in najbrž bo kdo dejal, da so v interesu reševanja države, ki se imenuje Slovenija. Z zvezdo ali brez. Potem je pogovor zašel k velikim slovenskim tatovom, to pa ni več jadralska tema.

Niko S.
Priponke
IMG_5725.jpg
IMG_5725.jpg (29.03 KiB) Videno 17454 krat
IMG_5724.jpg
IMG_5724.jpg (22.3 KiB) Videno 17454 krat
IMG_5719.jpg
IMG_5719.jpg (25.46 KiB) Videno 17454 krat
IMG_5713.jpg
IMG_5713.jpg (29.79 KiB) Videno 17454 krat
IMG_5710.jpg
IMG_5710.jpg (32.7 KiB) Videno 17454 krat
IMG_5690.jpg
IMG_5690.jpg (19.61 KiB) Videno 17454 krat
IMG_5699.jpg
IMG_5699.jpg (26.51 KiB) Videno 17454 krat
IMG_5697.jpg
IMG_5697.jpg (17.42 KiB) Videno 17454 krat
IMG_5687.jpg
IMG_5687.jpg (26.41 KiB) Videno 17454 krat
IMG_5707.jpg
IMG_5707.jpg (44.82 KiB) Videno 17454 krat
Gregor P.
 
Prispevkov: 77
Pridružen: Po Nov 09, 2009 2:24 pm

Re: DPSJL 2013

OdgovorNapisal/-a Gregor P. » Pe Jul 26, 2013 5:53 am

Še zmeraj je četrtek. Od dežja nič, popoldne bi bilo možno celo jadrati. Ampak, ko ni treba, so misli drugje. Zakaj pa ne bi šel pogledat mesta z imenom Martin. Zato ker sem se v treh dneh letenja neprestano sukal okoli njega. Leži kakšnih petdeset kilometrov severno od Prievidze. Seveda, ogledal si bom športno letališče, pribežališče vernih v jadralno letenje, katedralo, ki jo imamo raje, kot karkoli drugo. Ko ti gre za nohte in ti jadralna usoda odpre njena vrata, vstopiš z največjo ponižnostjo in hvaležnostjo. Martina se iz zraka spomnim po starih letalih, a iz zraka ni bilo mogoče ugotoviti, kaj je spodaj, zato je obisk neznanega letališča vselej doživetje .

Kaj je bilo tam spodaj najbolj zanimivo? Ne, letala zagotovo ne, ker smo nekaj takega lahko občudovali že na Madžarskem, v Keclju, pa še veliko več je bilo eksponatov z močnimi motorji in jekla. Popolna izguba denarja in idej humanosti, razen, če vzamemo v zakup, da so te leteče monstrume delali ljudje in od tega živeli. V Martinu je bil vhod zaprt, a bi ga klubovci, ki imajo poleg letališče, takoj odprli, če bi le hotel. Bolj ko vse pa me je pritegnil plakat, na katerem piše, da so Slovaki ponosni na pilote, ki so sodelovali v bitki za Anglijo v drugi svetovni vojni. V ospredju plakata je pilot z rešilnim jopičem, v ozadju pa Churchill, ki je vodil svetovno koalicijo proti fašizmu in nacizmu in še čem. Pa sem se spomnil na Mojco Dolinar Kucler, ki je pred kakšnim mesecem in pol govorila nekim šemam, zahodno od Ljubljane, v uniformah domače kolaboracionistične vojske(http://www.youtube.com/watch?v=cI96DtQJH6Q). Vesel sem bil, da so si tudi naši bratje po jeziku in rodu edini, da sta bila fašizem in nacizem nekaj, kar je bilo treba potolči do dna. Nam, vrlim Slovencem, pa še zmeraj ni jasno, o čem je v svoji knjigi Nekropola pisal Boris Pahor, pa še nobelovec Madžar Imre Kerteš, pa še kdo. Mojca, pa zakaj si niste izmislili neke svoje stranke in skušali svoje isto misleče očarati s kakšno drugo idejo? Prepričan sem, da so vaša obzorja širša, saj ste se rodili tako pozno, da vam o vsem tem sranju ne bi bilo treba razmišljati. Bili bi uspešni in ne vem, če ne bi tudi jaz glasoval za vas na prihodnjih volitvah, a izdaja domovine in jezika je nekaj, kar mi ne gre v glavo in tudi ne bom nikoli razumel. Gregor Petrovič me je spomnil, da je medvojni mariborski škof nagnal svojega kolega iz Ljubljane, ki ga je prišel navduševati za fašizem in nacizem. Zanimivo, mar ne?
Že vidim, kako me bo sprejel moj prijatelj Pavel Magister … a brez potrebe. Danes se bratijo Francozi in Britanci, na Roland Garrosu in Wimbledonu igrajo eni in drugi in tretji, pri nas pa pomembni samo še kradejo, a o domovini ne razmišlja nihče več … »Drama,« bi dejali Dalmatinci, ki se ukvarjajo z jadralnim letenjem ali Miran Ališić s svojim raskavim glasom s tekme F1 …

Kaj sem videl v Martinu? Predvsem velik hangar, katerega polovica pripada domačim jadralcem, polovica pa jadralni reprezentanci Slovaške. Za vodstvo po klubski okolici in hangarju se je odločil mlad in simpatičen dijak, ki se šele dve leti ukvarja z jadralnim letenjem in dobro govori angleško. Peljal me je do sredine hangarja, razložil mi je vse o klubskih jadralnih letalih, na sredini hangarja se je ustavil in povedal, da o letalih, ki so pod drugo polovico skupne strehe, ne ve ničesar. Pač zato, ker s temi letali upravljajo drugi.

Dopoldne so fantje popravljali in pripravljali svoja letala na tekmovanje. Najbolj spreten je bil Mariborčan Robert Hriberšek. S spajkalnikom je pomagal pri montaži Kreuhovih inštrumentov, še prej pa je zgladil površino trupa, ki jo je Aleš Fink skrhal s pristankom na trebuh letala. Domačini so mu v svoji delavnici ponudili vse, kar je potreboval za popravilo, od plastične mase do vodobrusnega papirja vseh kakovosti. Bili so velikodušni. Kje bi se lahko kaj takega še dogodilo? Nikjer.

Letališki kamp ob letališču v Prievidzi se je ob koncu dneva povsem napolnil. Piloti so prihajali še pozno zvečer. Toliko življenja, povezanega z jadranjem, še nisem videl, pa toliko zgodb, kako so potovali na Slovaško. Zame je bila najbolj zanimiva pot Vojka Staroviča, predsednika WCA (združenje letečih trupel), ki je na Slovaško preprosto prijadral z ASH 25, a upam, da mi je ne bo treba poslušati ves teden. Nihče drugi si ni izbral te možnosti, čeprav so jo imeli. Kapo dol pred njegovim dosežkom, pa čeprav ima obilo šumov, o katerih raje ne bom pisal. Potovanje po nebu ima svoje zakonitosti, ki naj bi jih jadralci spoštovali, Vojko, po rodu Črnogorec, ki sledi tradiciji celjskih grofov, je novi Robin Hood slovenskega jadralnega letenja, ki se ne ozira na predpise, ki si jih v letalstvu mnogi prirejajo po svoje. Ker imajo moč in veljavo. Prav zdaj je kot pravnik sprožil pravdo za svojega letalskega kolega, a bistvo vsega je, da nihče ne more zapreti kateregakoli letališča na svetu, sploh za letala, ki morajo pristati zaradi višje sile. Razumljivo je, da letalo, ki je tako pristalo, ne bo deležno letaliških uslug, a saj jih tudi ne potrebuje. Pomembna so samo varna tla pod seboj, nič več, tako kot vsem nam zrak, ki ga vdihavamo in voda, ki nam jo daje narava in ni last nikogar. V današnjem porabniškem svetu upravljavci letališč ne dovolijo pristanka nikomur, ki mu ne morejo zaračunati vsemogočih letaliških uslug. Ja, tudi letalstvo postaja navadno človeško s ….. Od 60 evrov za pristanek navadne cessne 172 na mariborskem asfaltu … Mislim na kolega Štefka, ki navadno štarta v Cerkljah, odleti v Maribor, da plača davek, in nato odleti v Bosno, čeprav ima carinsko službo v svojem kraju. Ne, vsega pač ni mogoče razumeti.

Niko S.
Priponke
IMG_5757.jpg
IMG_5757.jpg (71.72 KiB) Videno 17403 krat
IMG_5753.jpg
IMG_5753.jpg (41.59 KiB) Videno 17403 krat
IMG_5751.jpg
IMG_5751.jpg (57.45 KiB) Videno 17403 krat
IMG_5749.jpg
IMG_5749.jpg (77 KiB) Videno 17403 krat
IMG_5745.jpg
IMG_5745.jpg (73.95 KiB) Videno 17403 krat
IMG_5743.jpg
IMG_5743.jpg (72.01 KiB) Videno 17403 krat
IMG_5741.jpg
IMG_5741.jpg (60.14 KiB) Videno 17403 krat
Gregor P.
 
Prispevkov: 77
Pridružen: Po Nov 09, 2009 2:24 pm

Prihajam: DPSJL 2013

OdgovorNapisal/-a Milan Korbar » Pe Jul 26, 2013 8:51 am

Pa sta me Gregor in Niko navdušila. Torej prihajam na obisk. :oops:
Že več kot Slika let z vami ali brez vas! Zato pa lebdim na Slika in tuhtam!
Uporabniški avatar
Milan Korbar
 
Prispevkov: 146
Pridružen: So Avg 21, 2010 9:00 pm

Re: DPSJL 2013

OdgovorNapisal/-a Gregor P. » Pe Jul 26, 2013 9:01 pm

Danes, v petek, se ni dogajalo nič pretresljivega, a vsi, ki so pristali doma, so povedali kaj zanimivega. O svojih napakah ne bom govoril, a priznati moram, da je Slovaška, ki jo videvam iz zraka, čudovita. Kljub občasnim kletvicam, ki zapolnjujejo kabino. To spoznanje ni nič posebnega in če bi živel 300 let, bi morda dojel dovolj, da bi se vozil pod oblaki (to je lepši del) in nad hribi, ki so včasih, kot kruta teta Pehta, ki zna nagraditi s kakšnim izjemnim dviganjem. Tudi danes je bilo res tako. Nekoč sem v Lescah poslušal Žorža, ki je za neko povsem neletalsko zadevo dejal: »Če se na zemlji ne znam odločiti, potem nima nobenega smisla, da grem letet.« Ja, vsaka odločitev prinaša posledice, takoj in zdaj in malo kasneje. In preklinjanje je vselej povezano s slabimi odločitvami pred nekaj minutami.

Sicer pa sem danes poslušal Žorža, ki je v disciplini za trening letel skupaj z Alešem Finkom. Slovenjgrajčan je bil navdušen. Iz njega so po radijskem etru deževali presežniki. »Pa to vreme je bomba, to dviganje je prava granata …« Žorž ga je moral nekajkrat prositi, da mu ponovi, kaj je rekel. Oba jadralca sta drugo točko potegnila po neki dolini, ki ji niti imena ne znam zapisati, vse do poljske meje, od Poprada in še naprej. »Škoda bi bilo dneva, da bi ga zapravila samo za disciplino,« je dejal Žorž. Ko je pristal, je dejal, da je bilo to eno njegovih letošnjih najlepših jadranj, vesel je bil, da je lahko znova letel po hribih. Kaj je povedal Aleš, ne vem, vem pa, da je Aleš jadralec, ki ceni dobro družbo v zraku in najbrž je svojo družino, ki ga spremlja na tekmovanju, povabil na tortice.

Zoran Gradišnik, vodja tekmovanja, je žarel, ker se je dan obrnil tako, kot je želel. A vseeno je bil zagrenjen. »Čeprav smo Mariborčani izbrali čudovit košček Evrope za slovensko državno prvenstvo, ki je tudi simbolično, saj smo s Slovaki povezani z jezikom, pa bi veliko raje videl, da bi bilo tekmovanje pri nas doma, v Mariboru. A ta napor volje je za zadaj za vodstvo letališča v Mariboru še preveč. Morda se bo nekoč nekaj takega celo zgodilo, a se bodo moralo v zavesti ljudi, ki odločajo, nekaj spremeniti.« Ja, zato smo slovenski jadralci na Slovaškem. Sam sem vesel, ker sem tako spoznal to deželo in zagotovo bom nekoč hodil po slovaških hribih z nahrbtnikom na ramenih.

Zjutraj je med nami udarila novica, da je Stariha pristal v Zurichu, s pokvarjenim letalom (z dvomotorno reaktivno cessno) in da je veliko vprašanje ali bo nastopil na DP, predvsem zato, ker bi moral braniti naslov državnega prvaka in tudi zato, ker še nikoli ni bila v klubskem razredu tako močna konkurenca. Žorž se mu bo skušal oddolžiti za poraz z nekaj točkami iz lanskoletnega prvenstva v Murski Soboti. Stariha je najbolj nepredvidljiv jadralec, Žorž pa je ta trenutek najbrž najbolj vleten. V ozadju je še Ferenc Peperko, stari maček, ki ne govori veliko, a ko sede za krmilo kateregakoli letala, ga ni mogoče zaustaviti. Danes je po končani disciplini ostal v zraku in svoje letalo klubskega razreda preizkušal do večera. Pristal je pred sončnim zahodom, ker so nam organizatorji zabičali, da tu nimajo mesta slovenski predpisi, ki dovoljujejo letenje po sončnem zahodu še trideset minut. No, saj ste opazili, da nekoliko pretiravam, a ne prav veliko. Ferenc je svoje letalo DG 800 M, s pomožnim motorjem, prepustil sinu Mihu.

Stariha je tokrat prvič po dolgih letih presedel iz DG 300 na DG 100, v letalo, ki ima pri izračunu dosežkov boljše izhodišče, a z njim ni bil posebno zadovoljen. Brzinomer mu ni deloval, kot bi moral. Fantje pa so ga na tleh kibicirali, da lahko leti tudi brez njega, saj ima v svoji letalski knjižici 4000 tisoč ur letenja. Da bi utišal prijatelje, jih je povabil na piknik in na baklave, ki jih je prinesel iz Istanbula. Kaj bi dale zanje Slovenke, ki iz dneva v dan gledajo nadaljevanko s turškega dvora. Če že Sulejman Veličastni ni dostopen, pa bi bile dovolj baklave, še posebno sveže. Stariha jih je kupil danes zjutraj. Tudi meni se mudi. Ne bi rad zamudil prizora, kako si punce ližejo prste. Da vidim, kdo je slovanske in kdo turške krvi.
Priponke
IMG_5768.jpg
IMG_5768.jpg (25.86 KiB) Videno 17326 krat
IMG_5767.jpg
IMG_5767.jpg (25.44 KiB) Videno 17326 krat
IMG_5766.jpg
IMG_5766.jpg (33.34 KiB) Videno 17326 krat
IMG_5765.jpg
IMG_5765.jpg (31.69 KiB) Videno 17326 krat
IMG_5764.jpg
IMG_5764.jpg (29.28 KiB) Videno 17326 krat
IMG_5763.jpg
IMG_5763.jpg (29.37 KiB) Videno 17326 krat
IMG_5762.jpg
IMG_5762.jpg (22.97 KiB) Videno 17326 krat
IMG_5761.jpg
IMG_5761.jpg (42.29 KiB) Videno 17326 krat
IMG_5760.jpg
IMG_5760.jpg (72.88 KiB) Videno 17326 krat
IMG_5759.jpg
IMG_5759.jpg (43.22 KiB) Videno 17326 krat
Gregor P.
 
Prispevkov: 77
Pridružen: Po Nov 09, 2009 2:24 pm

Pozdrav: DPSJL 2013

OdgovorNapisal/-a Milan Korbar » So Jul 27, 2013 4:36 pm

Pozdrav
Slika
iz Prievidze
Slika
štartna vrsta z baročnim ozadjem
Slika
priprava pred letom
Slika
Slika
Slika
Vlačuge, plod tukajšnje domače pameti in pridnih rok, so se lepo odrezale
Slika
Slika
Slika
Tole so nekateri od izdelkov (vleka na "tekmovalno" višino)
Slika
Slika
Nekateri čudaki so pa odleteli kar na lastni pogon
Slika
In nazadnje so se vračali
Slika
Med njimi najvišji "bog bogov"
Slika
Tudi v skupini se da pristati
Slika
Tale pa je vseprisoten
Slika
Slika
Ostanite še naprej z(brani) nami ...
Zadnjič spremenil Milan Korbar, dne Če Nov 27, 2014 3:25 pm, skupaj popravljeno 1 krat.
Že več kot Slika let z vami ali brez vas! Zato pa lebdim na Slika in tuhtam!
Uporabniški avatar
Milan Korbar
 
Prispevkov: 146
Pridružen: So Avg 21, 2010 9:00 pm

Re: DPSJL 2013

OdgovorNapisal/-a Gregor P. » So Jul 27, 2013 9:41 pm

Cirrus s številko 16
Kaj je bilo danes zanimivega, lahko preberete marsikje, saj več jadralcev in pomočnikov obljublja, da bo pisalo. Miha Premrl je nekaj napisal za postojnsko spletno stran, Mariborčani pišejo na svoji in še kdo … Velika možnost je, da se bom ponavljal, zatorej na kratko. Luka Žnidaršič je poskrbel za »dramo«, kot bi dejali Dalmoši, pri vzletu, saj ni mogel odklopiti vlečne vrvi, ko je dosegel predpisano višino. Še dobro, da ga je pilot vlečnega letala vprašal, zakaj ne odklopi. Njegov jantar je namreč narejen tako, da je kljuka povsem poleg kolesa in če pilot med vlekom zapre kolo, kar je pri večini letal normalno, se pojavi omenjena težava. Luka se je na srečo kaj hitro spomnil, kaj bi lahko bilo narobe, odprl je loputo s kolesom in vse se je uredilo. Ampak, vse ni tako samoumevno, kot sem zapisal …

Že zjutraj sem si ogledoval Medičevega cirrusa, kateremu je na rep zapisal številko 16, ki jo je, prav tako na standard cirrusu, nosil France Štrukelj. Ne vem, zakaj se je Marjan, ki mu pri rokovanju z letalom pomagata hči in sin, odločil za to številko. Doslej ni bilo priložnosti, da bi ga vprašal, a se bom pozanimal, da ne bi imel kakšne napačne predstave.

Sicer pa je bil prvi jadralni dan narejen za »psihiče«, saj so napovedovali, da bodo na severu čakale v zasedi nevihte, pred vzletom se je tam zares stemnilo, oblaki so kipeli, a v zraku je bilo vse v redu. Ne samo, da ni bilo niti ene kapljice, dviganja so bila na vsej poti izjemno dobra in lepo razporejena. Vsi, ki niso nasedli psihozi, so najbrž leteli veliko bolj napadalno in hitro. Na štartu je bila znova nepopisna gneča in, kar zadeva moje občutke, najslabši del tekmovalnega. A o tem raje ne bi pisal, ker nisem samo »psihič« ampak tudi rahlo vraževeren. Tudi zato sem najbrž opazil nekdanjega ljubljanskega cirrusa s številko 16.

Življenje v kampu je živahno, pred »mariborskim« bungalovom, se je zvečer zbralo kakšnih dvajset jadralcev in pomočnikov vseh jezikovnih razredov, imeli pa so si veliko povedati. Zdaj ko pišem to kratko poročilo, slišim predirljiv smeh Vojka Staroviča, ki obvladuje svojo skupino poslušalcev, ki najbrž še ne pozna vseh njegovih domislic. Teh je poln, od ranega jutra, pa do večera in kdor je v njegovi družbi, mu ni dolgčas. Mene je vprašal, če bom letalo tudi napolnil z vodo. Razumljivo, saj sem imel tisti trenutek napeljano vodo v rezervoar svojega DG 800. No, Vojko je hotel najbrž povedati nekaj drugega …

Morda še besedica o včerajšnjem dogodku, ko je Krevh povabil vso druščino na pivo, seveda iz veselja, da ima znova svoje letalo, tokrat standard cirrusa. Nekdo ga je vprašal, če ga bo komu posodil, a šala ni bila na mestu, ker še zmeraj ni uredil vseh podrobnosti v povezavi s svojim nekdanjim discusom, ki ga je posodil in izgubil v Livnem. In ker je do takrat že opravil prvi let s cirrusom, se je vsem, ki so takšno letalo že leteli, pustil po stari letalski navadi brcniti v zadnjico.

Niko S.

Slike pa je za danes prispeval Aleš Kovač , ki ima malo več časa za slikanje med letom na zadnjem sedežu DD :) .
Priponke
Kovac-10.jpg
Kovac-10.jpg (101.35 KiB) Videno 17128 krat
Kovac-09.jpg
Kovac-09.jpg (90.8 KiB) Videno 17128 krat
Kovac-08.jpg
Kovac-08.jpg (90.48 KiB) Videno 17128 krat
Kovac-07.jpg
Kovac-07.jpg (145.83 KiB) Videno 17128 krat
Kovac-06.jpg
Kovac-06.jpg (138.96 KiB) Videno 17128 krat
Kovac-05.jpg
Kovac-05.jpg (102.5 KiB) Videno 17128 krat
Kovac-04.jpg
Kovac-04.jpg (100.7 KiB) Videno 17128 krat
Kovac-03.jpg
Kovac-03.jpg (164.46 KiB) Videno 17128 krat
Kovac-02.jpg
Kovac-02.jpg (97.72 KiB) Videno 17128 krat
Kovac-01.jpg
Kovac-01.jpg (89.77 KiB) Videno 17128 krat
Gregor P.
 
Prispevkov: 77
Pridružen: Po Nov 09, 2009 2:24 pm

Re: DPSJL 2013

OdgovorNapisal/-a Gregor P. » Ne Jul 28, 2013 7:58 pm

Samoljubje
Nedavno me je jadralski kolega presenetil z vprašanjem: »Kako bi med stotimi ljudmi na neki zabavi spoznal pilota, denimo, jadralnega?« Poskušal sem najti odgovor, menil sem, da ima večina na sebi obešene kakšne letalske embleme. A odgovor ni bil pravi, predvsem pa me je presenetil, ker si je domislico spomnil nekdo, ki pilotsko okolje dobro pozna. »Pilot bi sam povedal,« se je glasil pravilni odgovor.

Ja, med piloti je prisotno letalsko oziroma jadralsko samoljubje. Ko mi je vodja tekmovanja po uspešno opravljeni nalogi, katera se po hitrosti seveda ni mogla primerjati z boljšimi jadralci, sem bil prizadet. Ampak, ko sem bolje premislil, sem moral priznati, da sem se premalo poglobil v letalski računalnik, ki mi je nekajkrat zapored javljal, da se približujem prepovedanemu območju, a ker sem bil zaposlen s »centriranjem« dviganja, sem podatek vsakič, ko se je pojavil, izbrisal. Na zemlji sem vprašal Erazma, zakaj računalnik prepovedane zone, denimo, bratislavskega letališča ni označil z rdečo barvo, kar bi bilo nedvoumno znamenje da se približujem prepovedanemu področju. »To vprašanje bi moral nasloviti na organizatorja. Urošu Krašovicu je šlo prav tako na živce, da ima zračni prostor veliko podrobnosti, ki sploh niso pomembne, najbolj bistvene pa lahko zato spregledaš. In ker je Uroš računalničar pri LXnav, si je sam priredil tekmovalni zračni prostor po svojih željah,« mi je razložil Erazem. Upam, da mi ga bo vnesel tudi v moj navigacijski inštrument.

Sicer pa je bila 319 km dolga naloga za odprti razred precej zabeljena, saj je bila, denimo, druga točka postavljena nekje med hribi in če se je tam kdo znašel prenizko, se je lahko rešil tako, da je odpeljal v ravnino, seveda, če ga bitka za višino ni preveč razvnela. Sam sem jadral na tem robu, ki bi mu lahko rekli, da nima več prav veliko skupnega z zdravo pametjo. A nisem bil sam. Komaj sem se izmazal iz objema neštetih grebenov, poraslih s smrekovim gozdom in vseh mogočih smeri, tako da sploh ni možno razumeti, kje bi lahko pomagal jadralcu navzgor veter. Ko sem nad ravnino ujel novo upanje za nadaljevanja leta, se je iz vseh mogočih grap vsulo še nekaj jadralcev, ki so se mi pridružili pri kroženju v višino. Alešu Krusiču ni uspelo in je pristal na oddaljenem letališču Ružomberok, v dolini, ki je bila povsem na drugi strani naše naloge. V nadaljevanju sem letel v rep Tediju Mirniku in priznati moram, da leti kot profesor, nikoli nikogar ne čaka, da mu bo pokazal pot, vselej se smelo zapodi v neznano in skuša najti pot med zračnimi tokovi. Spomnil sem se, da je letos izrabil zahodni veter v verigi Karavank, Kamniških Alp ter Karnijskih Alp in s štrikanjem sem ter tja zbral nekaj več kot 900 km. To njegovo akcijo sem razumel kot odgovor leškim jadralcem, ki so že pravi mojstri za »štrikarijo«, obenem pa je bilo tudi Tedijevo samoljubje povod za to njegovo akcijo, s katero se je postavil na stran zatiranih, ki teh možnosti nimajo v izobilju. Torej ga imamo lahko za neke vrste jadralskega Robina Hooda. No, seveda tudi štrikanje ni vselej tako zelo preprosto.

V nekem trenutku sem tudi sam našel dviganje, za mano pa je bilo krdelo jadralcev, ki sem jih gledal od zgoraj. A kaj bi se hvalil, saj je položaj veliko pogosteje obrnjen, da pač sam iščem koga, ki je že našel to, kar rabim – dviganje. Tako letenje je veliko bolj preprosto, ampak najboljši nikoli niso preračunljivi in ne čakajo, da jim bo kdo pokazal, kako naprej. O tem, kako leteti v rep ne govorimo veliko, ker … Zanimivi so zračni odzivi Erazma Polutnika, ki letos leti s svojo novo pridobitvijo JS1. Erazem med letom nenehno sprašuje svoje letalske kolege pri isti nalogi, kako napredujejo. Zmeraj vsakega pokliče po imenu, z najbolj prijaznim glasom na svetu, kot da sploh ne bi letel, ampak se bolj zdi, kot da bi sedel nekje na tleh in po radiu spremljal dogajanje.

Kljub vsemu je bil prvi dan hitrejši Andrej Vrečer (Celje, LX Navigation), ki je svoj uspeh razložil takole: »Erazmovo letalo je veliko boljše, v letu naravnost in v kroženju. Prehitel sem ga samo zato, ker sem izbral krajšo pot med točkami,« je bil skromen. V 18-metrskem razredu, ki ga tokrat krasijo tri letala odprtega razreda, bo zagotovo med kandidati za zmago tudi Sebastijan Ramšak. Lanskoletnega zmagovalca Mateja Kosabra (AK Celje, LX Navigation) tokrat ni na štartu, in najbrž je zato na tekmi Seba, saj leti s sposojenim letalom Črta Rojnika.

Besedilo in fotografije: N. Slana
Priponke
IMG_5781.jpg
IMG_5781.jpg (23.24 KiB) Videno 16932 krat
IMG_5780.jpg
IMG_5780.jpg (11.72 KiB) Videno 16932 krat
IMG_5779.jpg
IMG_5779.jpg (60.56 KiB) Videno 16932 krat
IMG_5778.jpg
IMG_5778.jpg (39.89 KiB) Videno 16932 krat
IMG_5777.jpg
IMG_5777.jpg (49.33 KiB) Videno 16932 krat
IMG_5776.jpg
IMG_5776.jpg (37.46 KiB) Videno 16932 krat
IMG_5774.jpg
IMG_5774.jpg (64.24 KiB) Videno 16932 krat
IMG_5770.jpg
IMG_5770.jpg (37.34 KiB) Videno 16932 krat
Gregor P.
 
Prispevkov: 77
Pridružen: Po Nov 09, 2009 2:24 pm

Naslednja

Vrni se na Tekmovanja

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 3 gostov