Naš slovenski letalski jezik

[Pavel Magister]

Pogovor se je začel pri temi Szeged :

"Re: WGC Szeged
Napisal/-a XXXX Pe jul 30, 2010 3:22 am
še nekaj filmov

0:48 - poletanje 7
------------------------------------
Sledilo je vprašanje :

Re: WGC Szeged
Napisal/-a Pavel Magister » Če avg 05, 2010 8:39 pm

Pri nas mu pravimo "poletanje". Kako se pa vzletu reče po madžarsko ?
----------------------------------------
Odgovor na postavljeno vprašanje je bil resda pravilen, vendar pisec ni prepoznal pravega namena tega vprašanja

Re: WGC Szeged
Napisal/-a XXXX » Če avg 05, 2010 8:50 pm

Ata Google pravi felszáll.

[Pavel Magister]

Letalec Miha Kos je bil prvi, ki je prepoznal namen prvega vprašanja :

Re: WGC Szeged
Napisal/-a Miha Kos » Če avg 05, 2010 9:46 pm

Vse kaže, da bi bilo tu koristno drobno posredovanje:
Pavle M. vas je utemeljno poskušal opozoriti, da bi bilo v vaših prispevkih namesto srbo-hrvaškega izrazoslovja (poletanje, šlep, jadrilica, itd.itd.) bolj utemeljeno uporabljati madžarščino - saj vendar prvenstvo poteka na Madžarskem! (Ali pa morda nekateri še vedno verjamejo tisto: "Govori srpski, pa te razumije čitav svet!")
-----------------------------------------------
Hvala Miha ! :

Re: WGC Szeged
Napisal/-a Pavel Magister » Pe avg 06, 2010 7:38 am

Miha, iskrena hvala za pozornost in podporo.
Niko me je že pred dvema letoma spodbujal, naj za OS napišem vsaj en prispevek o jezikovnih cvetkah, ki rastejo na naših travnikih. Oklevanje je sicer bila izguba dragocenega časa - korenine teh cvetk so z vsakim letom globje - vendar smo v temu času dočakali "forum", ki je pravzaprav skoraj boljše sredstvo za dogovor, kako naj se piše ter govori na naših tleh in zraku.
V kolikor bo ta zapis prebudil vsaj 10 letalcev - recimo iz vsakega kluba po vsaj enega - sledi nadaljevanje.
Leteti ali pluti, je še vedno neodgovorjeno vprašanje.
-----------------------------------------------------------------------
Še isti dan se je oglasil tudi gospod Denis s svojim, na SSKJ temelječim zasebnim mnenjem :
--------------------------------------------------------------------------------
SSKJ
Napisal/-a Denis » Pe avg 06, 2010 8:29 am

Pri izboru med besedama "leteti" in "pluti", mi je ljubsa "leteti".
Zanimiva je tudi razlaga iz SSKJ

leteti -im nedov., letel (e i)

1. premikati se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebela, ptič leti; ranjeni golob ne more več leteti; lastovka leti nad dvoriščem; leteti mirno, visoko / žerjavi letijo na jug; divje gosi letijo v klinu so med letenjem razporejene v obliki ostrokotnega trikotnika z ostrim kotom na čelu; pren., ekspr. misli letijo v domači kraj * igr. leti, leti družabna igra, pri kateri igralci udarjajo s azalci po mizi in ob navedbi leteče živali, stvari dvignejo prste, roke

2. premikati se po zraku, v vesolju s tehničnim pogonom: vesoljska ladja leti proti luni; letalo leti nad puščavo; bombniki letijo zelo visoko / balon leti pod oblaki / žarg. letala morajo kar največ leteti, da so rentabilna letati // voditi letalo, pilotirati: letalec je letel z najmodernejšim letalom / žarg.: pilot leti vsak teden na progi Beograd-Pariz; pilot je letel že nad 5.000 km ima nad 5.000 km vožnje // publ. peljati se z letalom: delegacija bo letela na zasedanje

3. premikati se po zraku zlasti zaradi sunka, odriva, udarca: izpod kladiva letijo iskre; puščica leti mimo glave; krogle letijo od vseh strani; kamenje je letelo proti njemu; iskre letijo po zraku; skakalec se je odgnal in lepo leti; pri sekanju letijo naokrog trske / po zraku leti listje / letaki letijo na tla padajo; kamen je dolgo letel, preden je dosegel dno / pog. čez pet minut je most že letel v zrak zletel

4. ekspr. zelo hitro se premikati: čolnič že leti od brega; jadrnica leti po valovih kot ptica; pren. pogled mu leti po ljudeh // pog. teči, hiteti: pograbil je kapo in letel iz sobe; letel sem v knjigarno po knjigo

5. ekspr. zelo hitro minevati: čas leti; ure z njo so naglo letele

6. dov. in nedov., pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): namignili so mu, da bo letel; dijak je letel iz šole; ob krizi so kar leteli iz služb / če bo šlo tako naprej, bo letel iz hiše

7. preh., navadno v zvezi z na izraža, da se dejanje, ki ga izraža osebek, nanaša na določeno osebo, stvar: očitki letijo name; kam leti ta kritika; pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo; satira leti na
kulturo; šale neprestano letijo nanj / sum leti nanj osumljen je on

• ekspr. na sestanku so letele tudi ostre besede so se prepirali, so si očitali; ekspr. pokrajina leti mimo oken se navidezno zelo hitro premika; ekspr. kadar je razburjena, ji vse leti iz rok vse izpusti iz rok, razbije, prevrne; ekspr. nabili jih bomo, da bodo kar trske letele od njih zelo; ekspr. ko se je približal, so vsi klobuki leteli z glav so se vsi hitro odkrili; ekspr. denar mu kar leti na kup, v žep, kupaj ga na lahek način zasluži; pog. vse že leti na kup se podira, propada; pog. nekaj krivde leti tudi na organizacijo nekaj je kriva tudi organizacija; nar. žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo šlo; ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; pog. drevju listje že dol, proč leti odpada; nar. pripeljal se je z vozom, ki je že narazen letel z zelo slabim, razmajanim; pog., ekspr. vpila je, da je vse skupaj letelo zelo je vpila; pog. omet že stran leti odpada; šale so letele vsevprek zelo so se šalili; enaki ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo lete: mimo oken lete; lete je prišel na cilj

leteč -eča -e
1. deležnik od leteti: leteč skozi vihar, je letalo zgrešilo pot; vrana, leteča nad poljem; hitro leteče lastovke; visoko leteča puščica; z vetrom leteče listje / sestreliti leteči cilj; publ. leteči krožnik občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka; redko leteča ladja hidrogliser, drsna ladja; leteča trdnjava med drugo svetovno vojno štirimotorni ameriški bombnik, zlasti B-29
2. publ. ki opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj: leteča odkupovalna, servisna ekipa; leteča prometna milica; leteča patrulja / leteči kolporter kolporter, ki prodaja časopise, revije, hodeč po ulicah, vlakih, avtobusih // premičen, potujoč: leteča ambulanta; prva pomoč leteče prometne službe

* zool. leteči pes večji netopir, ki živi na Malajskem otočju in se hrani s sadeži, Pteropus vampirus; leteče veverice glodavci, ki imajo med sprednjimi in zadnjimi nogami razpeto jadralno mreno, teromyidae; sam.: pog. ker je prehitro vozil, ga je ustavila leteča motorizirana prometna milica




pluti plovem in plujem nedov., tudi
plovite (u o, u)

1. premikati se po vodi: po morju plovejo čolni, jadrnice, ladje; pluti k bregu, čez ocean, v pristan / pluti proti toku, z vetrom; pluti z razpetimi jadri / pluti okoli sveta, na odprto morje

2. nav. ekspr. počasi, mirno se premikati po zraku: po nebu plovejo oblaki; sonce plove nad oblaki / ptice so plule na jug letele; pren. z vetrom plovejo njegove misli

3. ekspr. širiti se, razširjati se: iz gozda plove mir; vesele melodije so plule pod nebo; oster zrak plove po dolini

• ladja plove pod jugoslovansko zastavo je vpisana v enega od ladijskih vpisnikov v Jugoslaviji; knjiž., redko nemirna kri mu je plula po žilah plala; ekspr. pluti s polnimi jadri proti cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati; ekspr. s strahom jo je opazoval, kam plove kam usmerja svoje življenje * navt. pluti po kurzu

ploveč -eča -e in plujoč -a -e: ploveč proti jugu, so se bližali kopnemu; ploveče ladje
Denis

[Pavel Magister]

Na željo letalca KrisR je ob posredovanju NS admin odprl to temo na novo.
Zato, ker ima tema že svoj začetek sem ga - tudi zaradi bodočih bralcev - prenesel semkaj.
------------------------
Zato, ker so vaša mnenja zaželena in pomembna predlagam in prosim, da se temu pogovoru pridružite. Ta poziv velja za vse letalce in ljubitelje letalstva ter modelarje, seveda tudi za Letalsko zvezo Slovenije, Ministrstvo za promet, Ministrstvo za kulturo, Fakulteto za strojništvo, Fakulteto za pomorstvo in promet, Slovensko vojsko, letališča in letalska prometna podjetja, posebno bi me veselilo, ko bi se temu pogovoru pridružil še Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.

Z belimi oblački posuto modro nebo vam želim, Pavel Magister

[MihaR]

Zdravo!

Seveda se strinjam s prizadevanji za ohranjanje nasega jezika, vendar je tudi jezik ziva stvar. Tako da dolocene stvari zastarijo, prevzamemo nove, itd... Stevilnih izrazov se ne bomo nikoli znebili, nove sprejemamo, najbolj hecno pa je, da ta debata poteka na www.odprtojadranje.com.

[KrisR]

Že dobro da takšne debate potekajo, ne glede na to kako je ime foruma.

[Pavel Magister]

Zaradi tega, ker se bo pogovor o jeziku verjetno širše nadaljeval šele v bližajočih se mokrih in sneženih dneh, bom sedanjo praznino izrabil za svojo predstavitev.
Od prenehanja veljavnosti mojega dovoljenja je preteklo skoraj dvajset let, zato me večina sedanjih letalcev in sopotnikov
letalstva ne pozna. Ostala manjšina se morda spomni nekoga, ki se je od leta 1953 zelo pogosto pojavljal na ljubljanskemu
travniku in občasno - bolj poredko - še na kateremu od drugih slo letališč. V teh letih se je v obeh mojih knjižicah letenja nabralo manj kot tisoč ur letenja. Niso me zanimala tekmovanja, učiteljevanje, sploh pa ne poklicna dejavnost, zato se sam
tega - v tolikih letih majhnega števila ur - nisem nikoli sramoval.
Danes bi temu rekli, da sem letel kot "užitkar" ; poudariti pa moram , da sem vedno letel in ko brskam po knjižici, v njej ne najdem nobenega vpisa "plovbe".
Vsa leta moje delovne dobe (služba) sem se ukvarjal s kovinami (jeklo) in drugimi gradivi in medtem pozabil skoraj vse, kar me je šola naučila o slovenskemu ter ruskemu jeziku. Zato prosim bralce, naj v mojih zapisih ne iščejo (seveda možnih) jezikovnih
napak, saj se bomo pogovarjali o leteti ali ne leteti in ne, kako se ta beseda sprega.
Izražanje v letalstvu me je zanimalo že pred desetletji in veliko spoštovanje sem čutil do vsega, kar je na temu področju storil doktor Zdravko Černe. Na tleh sem ostal hkrati z nastankom nove države RS, venda mi je veselje do vsega, kar je v letalstvu na tleh možno početi ostalo in sem spada tudi letalsko izrazje.
Najbrž bo toliko dovolj.

[Pavel Magister]

MihaR je 11.avgusta napisal : "...najbolj hecno pa je, da ta debata poteka na http://www.odprtojadranje.com. ...."
-------------------------
Gospod Miha, k temu "hecu" podajam naslednjo razlago:
- Po letu 1991 sem svoje mnenje o rabi jezika na slo travnikih razlagal več meni znanim ljudem, ki so sedeli nekje na vrhu ali povsem na vrhu odločujočih ustanov slo letalstva. Vsi ti osebki so se strinjali, da je vloga "organa", ki ga vodijo, tudi skrb za "vrsto" jezika, ki je v rabi pri organu samem, na travnikih (tudi po radiu), v vse vrste občilih, v šolah, pravzaprav povsod, kjer se leti, upravlja, pogovarja ali kakorkoli piše o letenju.
Žal je ostalo le pri kimanju, tisto, kar pa je sledilo, je večini nas znano. V Državnemu zboru sprejeti zakon o letalstvu je letenje ptičev, ljudi in letal, spremenil v plovbo. 15.avgusta bo poteklo leto dni, ko mi je eden od nekdanjih "direktorjev" potožil, da on kot direktor ni imel nobene moči, da bi tudi na jezikovnemu področju storil tisto, kar bi se storiti moralo.
Čudno, kajne ? Jaz sem mu verjel, saj tako stanje ostaja še vedno nespremenjeno.
- Ministrstvo za kulturo, ki ima v svoji sestavi Urad za slovenski jezik se na mojo pisno prošnjo o strokovni presoji nekega predloga, vloženo decembra 2007 ni uradno pisno odzvalo, v spremenjeni sestavi leta 2008/09 pa niti telefonsko in niti pisno.
- Izobraževalna ustanova ni odgovorila ne na predlog iz leta 2007, kot tudi ni potrdila prejema neke vloge, poslane neki drugi
instituciji in njim pravzaprav kot poziv za rabo neke predlagane besede.
- Ne spomnim se, da bi bilo jezikovno vprašanje kdaj v programskih načrtih Zveze letalskih organizacij Slovenije (nekoč)
in Letalske zveze Slovenije (danes). Skrb za jezik je bila kot osebna lastnost urednika T. Polenca (in B.Knifica) vključena
v delo pri urejanju nekdanje revije Krila, katere ustanovitelj je bil ZLOS.
Dve leti in pol je trajalo, preden sem na spletu z neslovenskim naslovom OPENSOARING - to je tisti veliki hec -z vprašanjem o "poletanju" načel pogovor o jeziku. Nikogar drugega ni bilo, ne organa, ne ustanove, ne zveze, revije ali spletnega naslova, ki bi na celotnemu slo prostoru nudil tolikšno pozornost tudi do jezika kot ravno OS,Niko Slana in še nekaj somišljenikov. ki
mendrajo travo slo travnikov. Hec bo vse kaže ostal še v naprej pod isto streho toliko časa, dokler se lastnik strehe ne odloči drugače oz. dokler se ne oglasi drugi resnejši ponudnik.

[Matija Ž]

Kako lepo je ko se nekdo spomni, da moramo negovati naš slovenski jezik! Res preveč je tujk v njem ! Občutek pa imam, da se ta borba za jezik konča le pri tujkah ki so ostale v letalstvu še iz skupne Juge . Če bi bilo samo pri tujkah bi bila vsa stvar znosna in če bi se to dogajalo le v žargonu. Žal se dogaja, da nam naši vodstveni kadri kršijo našo USTAVNO PRAVICO in nam blebetajo v angleškem jeziku. Na direktoratu za civiljo letalstvo se oddaja programe vzdrževanja letal prav tako v angleškem jeziku, vsi sestanki na državnem prvrnstvu (2003 ,2005 pa le delno v Slovenščini), potem je ta stran ki ima isto angleški naslov , še najmanjše zlo.
Upam da bo g. Pavle Magister, ki tako rad popravlja v pogovornem jeziku ostanke bovše Juge, popravljal tudi angleške tujke, pa ne samo v pogovornem jeziku, tudi v uradnem jeziku naše zračne uprave!
Žal je razlika med slovenskim in srbskim jezikom tako majhna ,da je izraz v srbski tujki bistveno bolj razumljiv kot izraz v angleškem jeziku. Vsi izgovori ,da je Angleščina tudi uradni jezik v letalstvu, pa so le opravičevanje , saj mi s tem kršijo ustavno pravico!
Upam, da se srečamo na travniku kjer bomo vleteli in ne poleteli oz . ne bo take off, prav tako pa ne bo breffingov, greedov in podobno!
LP
Matija

[Pavel Magister]

MihaR je 11.avgusta napisal : "....vendar je tudi jezik ziva stvar. Tako da dolocene stvari zastarijo, prevzamemo nove,...."
----------------------------------
Desetletja dolgo skušam dognati, kaj in kje je v "razvoju" jezika tista vrednost, ki jo lahko - ter jo tudi najpogosteje - opravičujemo s pojmom o "jezik je živa stvar". Množico primerov lahko navedem, da temu ni tako, vendar bom kot vzorec navedel le en primer.
V zadnjih nekaj letih se je v pogovoru ter spletnih in še drugih zapisih pojavila beseda "grid".
Na tekmovanjih jadralcev se vidi množico letal postavljenih v vrsto, drugo za drugim, čakajočih na tisti čas, ko se začne vleka v zrak. Letal je toliko, da bi bilo letališče za eno vrsto prekratko, zato se vštric prve oblikuje vzporedno še druga vrsta.
Vrsta je stara slovenska beseda, zato o njenemu nastanku ne bomo razpravljali. Je lepa, lahko izgovorljiva ter široko uporabna.
Ko pred začetkom letenja opazujemo na vleko čakajoča letala - od blizu ali daleč, z leve ali desne strani, od spredaj ali zadaj ali celo iz zraka - vedno vidimo le eno, dve ali celo tri vrste.
Tudi takrat, ko so letala v več vrstah postavljena z manjšim globinskim zamikom, se nam pogled ne spremeni : še vedno vidimo vrsto letal ali vrste letal; kakor hočete reči.
Najbolj nenavadno se sliši, ko se za naslednji dan napove postavitev letal v grid, leteti pa nameravajo le s tremi letali. Nekaj
podobnega sem tudi že prebral; nisem se mogel odločiti, ali naj se smejem ali naj objokujem ugašanje jezika RS.
Z rabo besede grid se sposobnosti za uspešno jadranje ne povečajo. To velja za oba : za letalca in za letalo.

Tisti, ki v enojni, dvojni ali celo trojni postavitvi ne vidi vrste temveč neki drugi vzorec, naj odkrije nov, ne le za jadralce, temveč tudi za ljubitelje jadralnega letenja ustreznejši izraz.
Kdor rabo takih besed spoznava kot bogatenje - tudi ta pojem je poznan - našega jezika, naj to pogumno , kar na temu spletu,
z utemeljitvijo sporoči.

[MihaR]

Gospod Pavel, ni me potrebno naslavljat z gospodom, Miha bo v redu.
Seveda upam, da mojega pisanja ne dojemate kot nasprotovanje vašim prizadevanjem, katera podpiram in zagovarjam. Rad bi le podal moj vidik. Reciva vidik generacije, ki je na travniku poslušala starejše pilote uporabljati izrazoslovje bivše države, dandanes pa jo preveva duh angleščine, tako na letalskem, kot v vsakdanjem življenju. Ko pišem ta sestavek, se moram potruditi, da najdem č, š, ž na moji tipkovnici, ravno tako mi ni všeč, da bi imel operacijski sistem in programe v slovenščini. Tako sem pač navajen. Verjetno bi bilo pravilneje bil navajen.
Dandanes kljub vsem možnostim še vedno najraje komuniciram z mojim računalnikom v angleškem jeziku in o letalstvu s kolegi v jeziku spakedranščin s severa in juga. Da bi bilo dobro in pravilneje uporabljati naše slovenske besede, se vsi zavedamo. Ravno tako kot tega, da ni zdravo kaditi, piti, da bi se lahko vsak dan malo razgibali itd. Vendar, kot vemo, so najenostavnejše stvari v življenju ponavadi najtežje za jih uresničiti. Žal.
Moj nono, pri nas je to pač že popolnoma asimilirano pojmovanje za starega očeta, se je rad jezil nad ljudmi, ki so uporabljali besedo gužva. Naj rečejo vsaj gneča, če že za lep star slovenski izraz dren še niso slišali.
Zakaj je jezik živa stvar? V vsakdanjem življenju zagotovo je. Tujke, slengizmi, kratice, vse to je del našega vsakdanjega komuniciranja, še posebej v letalstvu, kjer se mi zdi, da v sovpregi s tehnologijo postaja angleščina latovščina te sfere. Za nekatere izraze dobimo lepe slovesnke besede, nakatere se pač nikoli ne primejo. Mogoče bo kakšna nekoč celo pristala v SSKJ.