Naš slovenski letalski jezik

[Milan Korbar]

Ko sem danes brskal po naslovih na spletnem Delu, se mi je za oko zataknil naslov: Letališki čudež.
Seveda sem ga takoj prebral in ugotovil, da gospa Jela Krečič točno ve, kaj se dogaja, ko potuje po
zraku. Uporabila je vse mogoče oblike in izvedenke v pomenu letenja.
Pa še povezava: Jela Krečič, kultura pet, 23.05.2014, 12:00: Letališki čudež.

Letališki čudež
Izkušnja potovanja kaže, da je večino pilotov najbolj inspiriral film Izgubljeno v prevodu Sofie Coppole.

Letališče je poseben kraj, še posebej, če kam potuješ. Kot potnik si, potem ko greš uspešno mimo varnostne kontrole, poseben človek.
Ko da namreč posameznik skozi to mukotrpno poniževalno torturo – za katero se v naprej pripravi tako, da z nobeno tekočino, pudrom,
kremo, parfumom ne da povoda letališkemu varnostnemu osebju, da bi ga imeli za terorista –, si brez dvoma zasluži kraljevski tretma.

Letališko osebje je tam zate in se tako tudi obnaša, cene se nenadoma dvignejo, ker je letališče pač posvečen kraj, ponavadi je vse
zloščeno in stranišča na boljših letališčih so urejena. Letališče je urejeno tako, da kot potnik lahko nakupuješ v lepih trgovinah ali zaideš
v kavarno ali restavracijo med ljudi, lahko pa tudi samevaš ob knjigi ali računalniku. Vse je isto kot drugod, a vseeno malo posebno, malo
drugače.

...

Po kakšnem dolgem letu je prihod na prostost, v resnično življenje na tla zunaj letališke stavbe prava odrešitev: prva cigareta po dolgih urah,
prvo okušanje novega ali domačega zraka. A vsak smrtnik ve, da je tam zunaj letališče, množica letališč, ki naj se še tako pretvarjajo, da
pripadajo našemu svetu, vendarle vseskozi dajejo vedeti, da so v stiku z nečim sublimnim, z nečim, kar se odleplja od tal.

Zato vsak ponovni let vselej ohranja tančico skrivnosti ali slutnjo, da nas nekje med čakanjem na letalo ali na samem letalu čaka kakšno
presenečenje – če nič drugega, spet in najbolj to, ko jeklenemu ptiču uspe premagati gravitacijo.

... in tako dalje.

[Pavel Magister]

ZRAKOPLOVI PLUJEJO pri nas in pri dveh SOSEDAH
----------------------------------------------------------------------------

Med iskanjem podatkov o letalu, ki ga na kratko poznamo kot 522, je bilo najdenih nekaj spletnih strani naših jugovzhodnih sosedov, tistih, ki smo
jih nekoč obdolževali izuma besed zrakomlat, naprav za guranje in še drugih podobnih poimenovanj.
Zato, ker - vsaj tako pravijo - večina ljudi išče in uporablja podatke, ki jih vsebuje Wikipedija, je bila le-ta uporabljena tudi pri mojemu iskanju.

Stran s 522 je bila seveda najdena, hkrati z njo pa še druge strani letalske stroke, v katerih sem našel nekaj razlik in enakosti v poimenovanjih
letalskih pojmov, ki bodo morda zanimala poleg vas, bralcev OS, tudi nekatere poklicne tvorce slo. letalskega besedja.
Kot mnogi tudi jaz ne ločim razlike med jeziki narodov, ki žive jugovzhodno od nas. Zaradi tega sta minila kar dva dneva do odkritja, zakaj sta
se mi (morda je še katera) odprli na geslo ZRAKOPLOV dve Wikipedijini povezavi z različno vsebino strani. Taka neumnost se zgodi, če prepozno
opaziš razliko med povezavama : ena ima za poševnicama napisano //bs, kar pomeni "bosanska", druga, //hr, je seveda hrvaška.

- http://bs.wikipedia.org/wiki/Zrakoplov Bosanska stran ima zrakoplov razložen ( primerjajte moj prevod z izvornim besedilom) takole :
"....zrakoplovi so naprave nad zemljo, ki imajo nepremično, gibljivo ali vrtljivo krilo, so toge ali mehke zgradbe ter so lažje ali težje od zraka. Zrakoplovi, gibajoči se v zraku s svojim pogonom ponavadi imenjujejo "letjelica", kar je zvečine vzdolžno simetrična in aerodinamična naprava,
ki ji gibanje v zraku omogoča vzgon in akcijsko-reakcijski pogon ; to gibanje se imenuje let....".
V tej razlagi je omenjeno le gibanje v zraku, zato geslo zrakoplov po vesolju (brezzračni in breztežnostni prostor) gibajočih se naprav - niti raketoplana - ne vsebuje oz. upošteva.
Zanimiva je temeljna radelitev zrakoplovov : so z nepremičnim, premičnim in vrtljivim krilom, lažji ali težji od zraka, mehke ali toge zgradbe (konstrukcije), z ali brez motorja. Upoštevajoč to razdelitev se lahko neko napravo vpiše v dve ali več skupin n.pr. jadralno padalo z motorjem
je šteta k mehkim napravam, težjim od zraka ter z motorjem (to v v izvornem zapisu ni omenjeno).

- http://hr.wikipedia.org/wiki/Zrakoplov Hrvaška stran ima zrakoplov razložen v skladu s hrvaškim za-konom o letalstvu. in se nekako ujema z
razlago našega ZLet ker določa :
"....zrakoplov je vsaka naprava, ki ji zadrževanje (gibanje ali lebdenje najbrž) v atmosferi omogoča reakcija zraka (razen reakcije na zemeljsko površino)....".
Zrakoplove razdelijo še v : lažje ali težje od zraka ter z nepremičnimi ali premičnimi krili.
Tako kot bosanka tudi hrvaška Wiki stran k zrakoplovom ne šteje vesoljskih naprav.

Opomba: V tem približnem prevodu bosanskega in hrvaškega besedila besed zrakoplov nisem prevajal : ne zato, ker je uporabljena tudi v Zlet
temveč zato, ker znam besedo letalnik definirati le za naše jezikovne potrebe.

Čeprav naj bi veljalo, da državna zakonodaja velja za vse državljane, sta oba letalska zakona, hrvaški in slovenski, v kolikor gre za definicijo osrednjega letalskega (oprostite, zrakoplovnega) poimenovanja zrakoplov, z navedbo besede reakcija prirejena le razumevanju izredno majhnega
kroga ljudi : fizikov in aerodinamikov.

Naslednja dva odstavka naj veljata le za bralce na ozemlju RSlovenije.
Besede zrakoplov sicer ne maram, vendar ko primerjam v Wikipediji najdeno hrvaško z v uradnemu slovarju (nekdanjega) MzP Slovenije najdeno,
njen opis je bil objavljen na OS 14. maja.2014,
http://www.mzip.gov.si/fileadmin/mzip.g ... 221009.doc , ugotavljam, da je razlaga (definicija) besede zrakoplov pri nas in pri sosedih za enako ali podobno nerazumevajoča : kdo je od koga plonkal ni pomembno. Verjamem, da
morajo biti razlage gesel v slovarjih in zakonih karseda kratke vendar dvomim, če njihovo krajšanje sme ogroziti razumljivost razlage (definicije). Nerazumljiva razlaga je figo vredna in to zagotovo velja tudi v primeru gesla zrakoplov, kjer je omenjena le reakcija, kaj pa naj bi bila akcija
(reakcija je odziv na neko poprejšnjo akcijo, dejanje, pojav, stanje in bogsigavedi še kaj), pa se komu posveti po uri ali dnevu razmišljanja,
mnogim pa celo nikoli. .
Tista množica ljudi, ki se ji je do sedaj razlagalo, da dviganje in letenje omogoča le stari znanec vzgon bo ugibalo, kdaj in kje so ta nova odkritja nastala in zakaj se jim tega še ni povedalo : temu stanju lahko rečemo zmeda in upam, da se bo kdaj le našel kak bister psiholog, ki bo to mojo
oceno tudi potrdil. Ostali ljudje, ki se jim pridružujem tudi jaz, pa bomo vsakič, ko se bomo srečali s takšnim zapisom ugibali, kakšen faks mora
imeti beroči osebek, da takšno razlago slovarskega gesla tudi razume.
Radovednost še ni bila potešena in med ponovnim iskanjem prejšnji teden videnega nabora hrvaških zrakoplovnih ustanov se mi je odprla stran http://www.ccaa.hr/hrvatski/naslovnica_1/ kjer sem najprej odkril hrvaško ime za sposobnost letenja. Sličica (ikona) pred besedo Plovidbenost
me je sprva zavedla, saj je tam nekakšen letalnik v hangarju in nobenih valov, simbolov vode naokoli, vendar sem kmalu našel še besede
»kontinuirana plovidbenost« in že sem vedel kam plovemo.

Med nadalnjim brskanjem po zrakoplovnem področju sem priplul do hrvaške strani
http://hr.wikipedia.org/wiki/Kategorija: Zrakoplovstvo , na kateri so naštete posamezne kategorije kot tudi ustanove (institucije) tega področja.
U izradi, Zrakoplovstvo
Zrakoplovstvo po državama
Formacije u zrakoplovstvu
Konstruktori zrakoplova
Letjelice
Navigacija
Portal zrakoplovstvo
Ratno zrakoplovstvo
Zrakoplovne tvrtke
Zrakoplovci
Zrakoplovna medicina
Zrakoplovne nesreće
Zrakoplovne organizacije
Zračne luke
Takole v stolpcu nanizane zrakoplovne ustanove in drugi pojmi so bili najdeni nekje drugje in shranjeni brez naslova najdbe, vendar se mi je po
14 dnevnem iskanju odprla stran, ki je navedena na vrhu tega stolpca. Njena vsebina je pravzaprav enaka vsebini, le oblika je drugačna.
Shranjeni stolpec je bil za kopiranje primernejši, zato je bil (kot vidite) tudi uporabljen. Semkaj je bil prenesen (kot tudi druge povezave) zato,
da vam prihranim čas iskanja v primerih, ko bi se namenili sami ugotavljati, katero letalsko besedje uporabljajo naši sosedje.

Jezik sosednje države RH je hrvaščina in v temu jeziku imajo tudi poimenovanja za celotno letalsko področje. Med brskanjem po spletu je bila
moja radovednost po najdbi spletne strani »zrakoplov« usmerjena le v njihovo shemo razdelitve letalnih naprav in ali imajo uporabo strokovno določenih poimenovanj v vseh okoljih enako.

Koliko in kaj nas lahko nauči slovenska Wikipedija bom opisal prihodnjič.

[Pavel Magister]

ZRAKOPLOVI nekoč in danes, nadaljevanje
------------------------------------------------------------

Kot prvo obljubljeno nadaljevanje zadnje zrakoplovne zgodbe bo tukaj opis "napredka" naših sosedov pri amerikanizaciji Evrope. Obe, v
nadaljevanju omenjeni poimenovanji nista uporabljani le v zrako-plovilstvu temveč širše, toda ker motita obstoječe strojniško besedje (ter pojmovanje) in ker je strojništvo prvi korak pri nastajanju letalnikov, spada njih omemba in obravnava seveda v našo jezikovno temo. Marsikdo
bo tu menil" to se nas ne tiče", toda spomnite se : izkušenj s posnemanjem jezikov naših bližnjih ali dalnjih sosedov, od JV / SE kar tja do
Otoka, imamo Slovenci zelo veliko.

Stalni bralci se zagotovo spomnite tukajšnjih zapisov o uporabi besed dizajniranje in nadzor. Svoja mnenja sem v izogib morebitnim očitkom o nepristojnosti preizkušal pri pristojnih strokovnjakih ter ustanovah tudi v dizajnersko-nadzornem primeru. Bralcem, ki se bodo ponavljanju že
znanega še pred razmislekom »zakaj tako« že iz navade posmehovali svetujem, naj vseeno vzdržijo do konca tega pisanja in še predvidenih nadaljevanj in naj se šele potem odločijo kako naprej.

- Napredek v zmogljivosti pogona letal so nekateri moderni pisci člankov razložili recimo takole : "...manjšo porabo goriva se bo doseglo z
novim dizajnom - ali redizajniranjem - motorja XY.123.....".
Profesorja, ki je pred upokojitvijo bodoče inženirje letalstva na FS poučeval o motorjih sem vprašal, kaj meni o zamenjavi besede
konstruiranje z besedo dizajniranje (recimo zgradbe reaktivnega motorja) ter fadec nadzorovanju goriva v motor namesto krmiljenja dotoka
(pretoka) goriva v motor. Njegovo presenečenje o pojavu tega besedja v javnih zapisih je bilo tolikšno, da je tudi mene trdo popravil ob
izgovoru besede konstruktor : » Ta beseda se je prevzela iz francoščine, zato je pravilno le konstruktER«..
Ko smo že pri tem naj omenim še neko nenavadnost. G. profesor F.T. je bil tudi glavni pisec SISTove prve knjige načrtovanega Letalskega
leksikona (standard SIST 1027-3a) Pogonski agregati .
Povedano mi je bilo, da v "tehniki" naše AA (v času poizvedovanja) niso vedeli, ali to knjigo tam imajo, čeprav je pri njenemu nastanku sodeloval
tudi pomemben, pri njih zaposleni inženir.

Moji prvi jezikovni stiki s FS so bili že davnega 2007, takrat, ko so prejeli tisto moje pisanje, ki je še danes z naslovom Letala ali ladje vključeno
v spletne strani MT. Verjetno so domnevali, da vsebina tega pisanja njih ne zadeva, saj nanj ni bilo nikakršnega odgovora.
1.5.2008 jim je bil poslan spis .."Zvrt", v odgovoru nanj, 6.5.2008, pa me je dekan poleg omembe, komu na FS je spis Zvrt posredoval, še
podučil : "....Ne glede na odgovor Fakultete za strojništvo, pa že sedaj lahko izjavim, da teminologijo na tehtnicnem podrocju vodi SAZU in
njeni ustrezni organi. Fakulteta v tem primeru sodeluje tako kot vse druge institucije in v primeru zahtev poskuša ovrednotiti pojme, ki so v obravnavi. V primeru, da bomo tako zahtevo s strani SAZU dobili se bomo ustrezno odzvali..........".

V letih, ki so sledila me je me je predstojnik ISJ FR nekajkrat podučil o pravilih nastajanja uradnega slovenskega besedja ; dne 6.9.2010 - kot
ste že nekajkrat brali – je pouk izgledal takole :
"....Naš inštitut slovenščino raziskuje (in ob tem usmerja ali pravopisno zapoveduje), slovenistični oddelki vseh štirih univerz jo poučujejo,
drugi univerzitetni oddelki naj bi skrbeli za razvoj svojih strokovnih jezikov...."

Pogumna in glasna podpora strojništvu v občasnih nastopih dekana FS v javnosti me je vedno navduševala, toda malce poprej napisanega
priznanja izmikanja poimenovanj za nanovo odkrito *železnino* pa vseeno nisem mogel razumeti, čeprav se je to zgodilo še pred poukom
predstojnika ISJ FR..
Moje amaterstvo mi najbrž ne dovoljuje razprave o odgovornosti za posledice nasprotujočih mnenj v slovenski znanosti, zato vam bom raje
opisal / predstavil nekaj vzorčnih primerov.
- Znanstvenika strojništva sem (še pred osamosvojitvijo) prosil za razlago o razliki besed mazati in podmazati. V njegovem odgovoru ni bilo
niti sence dvoma o pravilnosti : »…Beseda mazanje se uporablja ob uporabi olj, recimo mazanje v oljni kopeli, podmažemo pa takrat, kadar potisnemo prst v pločevinko z mastjo in ročno razmažemo mast okrog in krog po ustreznih površinah….« . Grdo me je pogledal ob vprašanju,
če to velje tudi takrat, ko mati otroku na kos kruha »nanaša« še marmelado ?
- znanstveniki jezikoslovci so šli korak dlje, saj nam SSKJ besedo podmazati v razlagi slovarskega gesla ponudi tudi za kriminalna dejanja : za »podmazati zavore avtomobila«.

Ko je bila mera nepravilne rabe besed dizajn in nadzor po mojih merilih le prevelika sem (kar) dekanu ustanove, ki "naj bi skrbela za razvoj
svojega strokovnega jezika" 3.5.2012 posredoval pismo, poslano predstavnikom policije (in še drugim) z ugotovitvami o napačni rabi besede
nadzor v cestnemu prometu saj pravijo, da mnogo voznikov zleti s ceste zaradi *izgube nadzora* in ne zaradi tvegane vožnje.
Namen tega posredovanja je bilo opozorilo, da se nadzor izgubljajočim voznikom cestnih motornih pridružuje vedno več letalcev, ki letala ne pilotirajo, temveč le nadzorujejo (AF 447- slo. poročanje) ali se celo nadzorovano zaletijo v "teren". Rabo takšnega besedja najdemo že
vsepovsod.
Na to pismo je še istega dne priletel zanimiv in sodelovanje obetajoč odgovor :
»…..Razlog je zelo preprost: Ko se govori o povezavi univerze z industrijo, potem ima vsak polna usta, kako je to potrebno. Naša Fakulteta ima dohodka iz naslova raziskovalnega dela okoli 55%....«
»…..Tako bi lahko imeli industrijsko prakso obramboslovci v Afganistanu, umetniki ob obrežju Ljublja-nice, ekonomisti pa pri prodaji pečene
koruze pred Namo (primer je povzet po Tokyu)............Še enkrat hvala lepa za sporočilo. ………..«.

Pravih dosežkov mojega sitnarjenja še vedno ni bilo, zato sem dekanu 8.5.2012 posredoval pismo, poslano znanim rtvjevcem. Varuhinjo
gledalčevih pravic sem prosil, naj me zavaruje pred neprimerno rabo besed dizajniranje in nadzor med prenosi dirk F1, saj je vloga dizajnerjev
le oblikovanje nelepk dirkalnika, ki pa na moč motorjev zagotovo ne morejo vplivati. Njegov odgovor je bil takojšen.

Očitno je omemba F1 dekanu FS vzbudila posebno zanimanje, zato je bil v takšnem duhu tudi njegov odgovor v katerem me je poučil in s tem
potrdil moje obstoječe ter na novo nastajajoče znanje :
» -…Konstruktor je tisti, ki razume in zna izračunati zračni upor po Bernulijevi enačbi in zato se podeljuje v F1 samo Konstruktorska nagrada…« ;
» - Konstruktor oblikuje in izračuna tehnične sisteme do vseh podatnkosti….«
» - Dizajner pa oblikuje funkcionalno obliko predvsem v stiku človek stroj in zagotavlja čustveno kom-ponento tržne znamke……….«
Te navedbe so potrdile moje obstoječe znanje, nič pa niso pokazale, ali FS kdaj (razen mene) odkrije, da njeni diplomanti v praksi
zanemarjajo v šoli naučeno besedje. Porajati se mi je začela (amaterska) domneva, da na FS jezikovno niso tako jezikovno strogi, kot je bil
prof. Cene, ki je nam bodočim strojnikom nižje kategorije k znanju o železnini učinkovito dodajal (zabijal) v glavo tudi jezikovno znanje ; kot
je za vijake in gradiva veljal standard DIN, naj bi veljalo tudi pravo in enotno slo. besedje.

Še vedno pod vplivom pouka predstojnika ISJ FR sem opisu dizajniranja strojniškega besedja dodal še nadaljevanje in ga poslal dekanu FS.
V nekem delu pisma je pisalo : »……trdno verjamem, da je opisano pačenje slovenskega tehniškega izrazja nastalo nekje drugje in ne v
predavalnicah fakultete, ki ji poveljujete………..
Še nekaj izven današnje teme : Še vedno sem (kljub novodobni stroki) prepričan, da je osrednje poimenovanje slovenskega Zakona o letalstvu,
beseda zrakoplov, nasilna sprememba tričetrtstoletnega letalskega izrazja, zato pri njegovi uradni spremembi v ZLet še vedno vztrajam……….«.
Tudi na to pismo, tudi dne 8.5.2012 je odgovor priletel še istega dne :
»….zahvaljujem se za Vašo skrb pri uporabi klenega slovenskega jezika na področju tehnike oz. strojništva. Vesel bom če se lahko srečava v
naslednjem tednu. V primeru, da bi želeli dopolniti tehniško izrazoslovje, bom poskušal zagotoviti Vašo aktivnejšo vlogo pri SSP……«.
Pogovor z dekanom FS ni bil kratek. Kot nekdanji avtoreli voznik je navdušeno sprejel trditev, da je že stari Svarun, živeč pod svobodnim
soncem, poznal slovensko ime za današnji pedok v Formuli 1.
V nekem trenutku natančnejšega opisa opazovanja spreminjanja strojniškega besedja je dekan najbrž spoznal, da jezikovna odgovornost
strojnikov opleta kot prevlečeno letalo, nakar je za nekaj trenutkov vključil dodatno izgorevanje (afterburning). Grmelo je kot ob sodnem
dnevu (kdor ga pozna bo vedel kaj se je zgodilo), k sreči izpušni curek ni bil usmerjen vame. Prijateljsko sva se razšla in kmalu zatem je bilo dizajniranje letalskih motorjev in redizajniranje krilnih glavnih nosilcev v javni rabi hitro opuščeno.
V kolikšni meri je bila skrb za jezik ob predaji vodenja SF posredovana novemu (zdajšnjemu) dekanu, mene nepomembneža seveda niso obvestili.

Sedaj ob koncu je šele pravi trenutek za opis, kako zrakoplove dizajnirajo ter nadzorujejo (kontrolirajo) naši sosedje Hrvati. Oba podatka sem
našel že prejšnjič, med iskanjem podatkov o Soko 522.

Tako kot smo (so) se Zahodu in EU pred leti približevali Slovenci, misleč da bodo vse težave rešene če bomo tudi govorili in mislili po angleško,
to v teh letih počno tudi Hrvatje. Drobec njihove želje je uresničen tukaj :
- http://hr.wikipedia.org/wiki/Utva_213_Vihor : tu piše »… je zrakoplov dizajniran za obuku pilota…“ ;
- http://hr.wikipedia.org/wiki/Utva_Aero_3 : in tu »… klipnim motorom dizajniran za obuku pilota…“ ;
ter ponovno…“….Aero-3 je dizajniran kao školski zrakoplov….“
- http://hr.wikipedia.org/wiki/Soko_522 : tu piše »… Dizajnirao ga je tim inženjera….“
in še … "…. s testnim pilotm Mihajlom Grbićem za kontrolama…..“
in ponovno…“… Ima dvostruke kontrole s instrumentima za letenje….“

Ne bom raziskoval, ali so Hrvatje uradno zamenjali konstruiranje letal z anglosaksonskim poimenovan-jem strojniškega ustvarjanja, z
dizajniranjem in sto let starimi krmilnimi palicami s kontrolnimi ročicami ali krajše kar s kontrolami, ali pa je ta sprememba nastala le v
Wikipediji, ki je izgleda vsepovsod in tudi pri nas za igračkanje dostopna vsakemu nadebudnežu z dovolj denarja za nakup usnjenenega
pilotskega jopiča in imitacije sončnih Ray Ban očal.

Pomembne osebe z vrha naše jezikovne znanosti, s SAZU, morda takšne jezikovne zablode občasno le zaznajo, vendar kljub njihovim
načelom o pristojnosti za tvorbo novega besedja (ali zavezi za ohranjanje obstoječega) ne znajo pogledati v telefonski imenik in kadar je
potrebno, tam najti pristojne visokošolske ustanove za izobraževanje na letalskemu področju.
Dragi moji pravi ali le frfotajoči (instant) letalci, to, kar je napisano v gornjemu odstavku ni posnetek mojih nočnih sanj, temveč kruta
resničnost z jesenskega jezikovnega posveta v vojaških Poljčah, kjer je jezikoslovka, 16.dec.2003 na FS prisotna pri predstavitvi prve »knjige« načrtovanega Letalskega leksikona (SIST), na posvetu v Poljčah vsem tam prisotnim zatrdila, »..da saj ni nikogar (pri tem nisem bil mišljen jaz,
temveč pristojna ustanova ali oseba), ki bi se ga, kadar je potreba, lahko kaj vprašalo o letalskemu besedju…«. Takšno izjavo pomembne
jezikoslovke v javnosti se lahko sliši le v demokratični državi Sloveniji. Odgovor, ki ga je dobila je bil v stilu »kdor išče, ta najde«, saj sta to
izjavo poleg moje težke malenkosti slišala še tam prisotna Vodja letalskega laboratorija UL FS, ki je njeno mnenje ustrezno zanikal s svojo
predstavitvijo in tudi naš, sedaj že upokojeni vojak Milan Korbar.

V upanju, da je v naši RS vsaj dizajniranje usmerjeno na pravi naslov, nadaljujem še v prihodnje.

[Pavel Magister]

ZRAKOPLOVI včeraj in danes, nadaljevanje
------------------------------------------------------------

Pogosto, ko preberem ali začnem razmišljati o besedi zrakoplov se spomnim na srednješolski pouk zgodovine, na Vandale inTurke, ki so nekoč
pustošili vsenaokrog. Pustošenju jezika in imovine so se prebivalci Dežele na sončni strani Alp nekoč dokaj uspešno upirali ; spomnimo se le
Brdavsa in grofa Turjaškega. Danes je vse drugače : za varovanje imovine in pomembnežev se je uvozila vrsta »izkušenih« varnostnikov, za
varovanje jezika pa pristojni čakajo, da ga bo oplemenitil kar najmogočnejši jezikovni kralj sveta, kralj Artur iz Camelota in če bo le-ta
predrag, bo vse uredila kar Stanka Prodnik iz tednika Mladina.

Teptanje slovenske letalščine, začeto že nekaj let poprej in zapisano v zakonu Zlet se nadaljuje tudi v Wikipediji, ki sem jo v začetku njenega spoznavanja ocenil kot zelo priročno izobraževalno sredstvo, vendar po nekaj v njej najdenih kapitalnih napakah, h katerim prištevam tudi
opisano v nadaljevanju, svoje prvotno mnenje danes spreminjam.

Ko v guglovo iskalno vrstico vpišem besedo zrakoplov, se mi spodaj prikaže deset možnosti, ki so na prvi videz vse s tujejezičnega področja,
zato kliknem na jezikovno nedoločeno vrstico "zrakoplov film" , ki mi pokaže nekaj poti do nekega meni neznanega slovenskega filma, zato
postopek ponovim. Pri ponovnem prikazu že videnega spodnje ponudbe izbrišem, ostane mi je le vpisani zrakoplov in ko kliknem nanj se mi
prikaže slovensko izpisana povezava ZRAKOPLOV, Wikipedija, prosta enciklopedija
http://sl.wikipedia.org/wiki/Zrakoplov ; Čas zadnje spremembe: 12:37, 10. april 2014.

Prva hitra ugotovitev med branjem strani je, da je celotna razlaga v popolnem nasprotju s slovarskimi gesli knjige Dominik Gregl, Letalski
razlagalni slovar, 2009. Razprava, kdo se mora komu podrediti : ali Wikipedija profesorju letalskih ved ali on slavni Wikipediji je seveda brezpredmetna. Kot na strani preberemo, njene strani lahko ustvarja vsakdo, medtem ko kar »vsakdo« ne more postati profesor letalske
stroke. Vendar v primeru »zrakoplov« poskuša oblast prevzeti Wiki, saj profesor in ISJ FR nista uspela skleniti dogovora za izdajo slovarja
pod marelo SAZU. S tem bi slovar postal slovar za vse ljudi, medtem ko je sedaj, kot izgleda le za tiste, ki jim ga je osebno on položil v roke
in namesto da bi vztrajal pri njegovi uveljavitvi, raje udobno dremajoč na vikendu preživlja sončne dni.

Ob tej zrakoplovni Wikipediji se spomnim tudi še jezikoslovca znanega imena, s katerim že dolgo skušam navezati plovni stik, vendar možak
za odgovor na enostavno vprašanje poguma ne premore.
Vikipedijino zrakoplovno stran sem pravzaprav odkril že pred skoraj letom dni in o tem takoj obvestil FS-letalstvo s priporočilom, naj FS kot
uradna ustanova razišče, kdo in s kakšnim namenom piše te strani, katerih uporabljeno besedje je v nasprotju s tistim, ki ga uradno uporabljajo
oni. Vsekakor me je najdba med iskanjem podatkov o Soko-522 spet presenetila, saj sem bil prepričan, da bo popravek te neumnosti FS zlahka uredila..

Pot do zmage letalnika bo naporna in še dolga. Največja tragika, ki je ob poskusih sprememb zrako-plovnega besedja vseskozi prisotna, je, da
letalsko besedje letalcem oblikujejo tisti, ki letalstvo poznajo le kot potniki ali kot spremljevalno osebje.

Ko ugibam, kdo bi utegnil biti pisec Wikipedijine zrakoplovne strani sklenem, da je to neznanec, ki poleg srednješolske fizike obvlada (?) še
angleški jezik in svetovni splet, vendar o letalstvu ve toliko, kolikor se je o njem naučil med gledanjem filma Top Gun, Na-Ge televizije in
brskanja po straneh svetovnega spleta, vendar ni še nikoli prebral kake slovenske knjige z letalsko vsebino, še manj pa da bi kdaj odprl SSKJ,
Slovenski pravopis ali SNBSJ.

Pisec je že v prvem stavku besedila "...Zrakoplòv ali zráčno plovílo je stroj, ki je v ozračju zmožen leteti...." bralcem sporočil, da :
- besedo zrakoplov pozna najbrž le iz zakona ZLet in pravilnikov letalske "regulative" ;
- ni prebral knjige dr.Sandija Sitarja Letalstvo in Slovenci, Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna, vsaj do strani 110 ;
- je povsem pozabil srednješolsko fiziko z razlago o plinski mešanici z imenom zrak, na kateri celotno "zrakoplovstvo" ne more pluti temveč le
tiste naprave, ki so lažje od zraka ;
- odprl SSKJ v kateremu bi s srednješolskim znanjem - glej prejšnjo vrstico - razumel, zakaj se pri razlagi gesla plovba našteva le vodo ;
- v SSKJ slovarskih gesel zračno plovilo in plovnost seveda ni, vendar to njega ne moti ;
- ni nikoli videl ali vsaj slišal za obstoj knjige Dominik Gregl, Letalski razlagalni slovar, 2009 ;
- si predstavlja, da je pravi slovenski jezik kot pogoj za priznanje samostojnosti začel nastajati šele leta 1991 s preverjanjem, če dotedanje
besedje ustreza pomenu angleških besed (primer : air in craft);
- vse to opisano lahko počne zato, ker je neimenovano skrit za imenom Wikipedija ;
- še marsikaj, kar nam ni in ne bo všečno.

Pisec te Wikipedije bi nam moral razložiti:
- zakaj ne upošteva SSKJ, SP, Greglovega slovarja in med med vsemi Slovenci uveljavljenega stoletnega besedja v strokovni ter splošni rabi ;
- zakaj po zraku letečemu kamnu dovoljuje, da se njegovo gibanje imenuje let, medtem ko enako gibanje nekega drugega predmeta imenuje
plovba (naprave ki plujejo so menda plovila);
- kako plovilo v zraku plava ;
- od kdaj aerodinamika služi kot pogonsko sredstvo naprav ? Vprašanje se nanaša na stolpec z naslovom : Med aerodine z aerodinamičnim
pogonom sodijo :…..
dodatno : sodi sodnik, naprave soditi ne morejo, zato lahko le nekam spadajo….;
- natančneje razložiti, kako izgleda aerodinamično gibanje ;
- zakaj hidroplana ni uvrstil med letala, saj mu let omogočajo isti aerodinamični zakoni ; plovci ali čolnu podoben trup so prvi vlogi letalne
naprave, to je letenju, le v škodo ;
- katere naprave premika aerodinamični vzgon in katere za pogon potrebujejo motor ;
- kje in kdaj je že videl, slišal ali bral (razen v risankah) o zmaju s premičnimi krili ? ;
- ali se mu zdi, da je prvi stavek pod naslovom Aerodini napisal pravilno ? Gibanje se namreč potrebuje tudi za vodoravni let, ne le za vzpon;
- zakaj je aerodinom na direktni pogon dodal reaktivna letala, saj se za pogon letal rabi le v smeri leta (recimo vodoravno) usmerjena sila, ki
jo zmore ustvariti tudi letalski vlečni ali potisni vijak (propeler) ;
- zakaj trdi, da aerostatom letenje omogoča samo veter ali pilotažni sistem, saj vendar poznamo vrsto vodljivih aerostatov z imenom cepelin
(to so dirižabli ), na nekdanjih in današnjih cepelinih so na bokih pritrjeni motorji s propelerji, ki zmorejo potisno silo za premikanje v
brezvetrju ali tudi proti vetru ;
Omenjeni pilotažni sistemi so brca v temo, saj so pilotažni sistemi sistemi za krmarjenje (pilotiranje, upravljanje) naprave in ne za pogon
naprave. Kasnejša razlaga nekaj vrstic niže se tepe s prvo ;
- zakaj se je lotil izpisa te Wikipedijine strani brez da bi poprej osnutek dal v pregled ustreznemu letalskemu strokovnjaku, seveda takemu, ki
pozna tudi pravo tehniško besedje.

Zato, ker je moja malenkost še vedno le letalski in jezikovni amater predlagam UL FS- letalskemu oddelku, da skupaj s študenti preveri in oceni
moje trditve, ter kot vzorec kakšna bi morala biti, izpiše Wikipedijino stran brez napak, takšno, ki ne bo ustvarjala zmede (zgago) v slovenskemu prostoru in bo služila svojemu namenu, udobno dostopnemu načinu splošnega izobraževanja in s tem še širjenju tehniške kulture.
Stran z napakami za takšne namene namreč ni uporabna.

[Milan Korbar]

Pa sem našel tudi imenitneža, ki je avtor omenjenega neresnega poizkusa:

Klemen »Kocjo« Kocjančič je 24. junija 2004 začel delovati na slovenski Wikipediji z urejanjem članka o drugi svetovni vojni; na slovenski WP tako deluje že 3.649 dni.
Sprva je deloval le na področju zgodovine, nakar je razširil delovanje še na vojaštvo, sociologijo, religijo, geografijo,... 28. septembra 2004 je dobil položaj administratorja.

Od 5. avgusta 2005 upravlja tudi bota KocjoBot.

1. novembra 2005 je dosegel 50.000 urejanj strani, 4. marca 2006 pa 100.000 in 18. februarja 2009 200.000.

V januarju 2006 je postal birokrat na Wikiknjigah, administrator na Wikinavedku, februarja istega leta pa še administrator na Zbirki.

9. maja 2006 je postal administrator in birokrat na Nuka-Wiki.

Je koordinator naslednjih WikiProjektov: Slovenska vojska, Vojaštvo, Vojaške ladje, Patrologija, Slovenska mladinska književnost, Kristina Brenkova, Niko Grafenauer,
Lojze Kovačič, Fran Levstik, Svetlana Makarovič, Boris A. Novak, Tone Pavček, Ela Peroci, Andrej Rozman Roza, Leopold Suhodolčan, Saša Vegri, Oton Župančič, Motiv
mesta Ljubljane v slovenski mladinski književnosti, Podoba otroka v slovenski (mladinski) književnosti, Slovenske pravljice in Nevarne snovi.
Izven Wikipedije

Rojen sem bil leta 1984 v Ljubljani. Sem absolvent teologije na TeoF (predhodno pa zgodovine (FF) in obramboslovja (FDV)) in trenutno sem tudi predsednik Študentskega
sveta TeoF (ŠS TeoF). Sem tudi delegat Društva zgodovinske resnice mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945 pri Zvezi društev prisilno mobiliziranih Slovencev
v nemško vojsko 1941-1945. Včasih napišem kakšen članek za Vojnozgodovinski zbornik ter za Demokracijo.
Bibliografija

Raziskovalne naloge:

Klemen Kocjančič in Anže Sodnik: Waffen-SS, 2002, (COBISS).
Klemen Kocjančič: Elita tretjega rajha, 2003, (COBISS).

Članki:

Klemen Kocjančič: Še dva ameriška generala slovenskega rodu, v Vojnozgodovinski zbornik št. 22, 2005.
Klemen Kocjančič: Pripadniki Waffen-SS iz Slovenije, v Vojnozgodovinski zbornik št. 26, 2006. (COBISS)
Klemen Kocjančič: Lichtspreshgerät 80, v Vojnozgodovinski zbornik št. 29, 2007.
Klemen Kocjančič in Marko Vidmar: Kraški lovci, v Vojnozgodovinski zbornik št. 30, 2007, št. 31, 2008.

Recenzije:

Klemen Kocjančič: Okupacija, mobilizacija, v Vojnozgodovinski zbornik št. 31, 2008.

Predstavitve/predavanja

15. november 2007: Wikipedija; Pedagoška fakulteta v Ljubljani (2 skupini)
3. marec 2008: Wikipedija; Pedagoška fakulteta v Ljubljani
2. april 2008: Wikipedija in slovenska Knjižnica 2.0; Narodna in univerzitetna knjižnica

Moje uporabniške podstrani

Strani:

Članki - Arhiv člankov - Načrti - Uporab. strani - Foreign Talk - Pogovorna stran - Arhiv pogovorov - Prihajajoči članki - Predloge - Uporabniške škatle - Gradivo -
Naložene slike - Peskovnik - Zapiski - Kronologija - Manifest - Slovar - SQL poizvedbe - Priznanja - Prihajajoče predloge - DYK - NUK - Posebno - IČ - PIČ

Oblikovanje:
monobooks.js - monobooks.css -

Predloge:
KK-strani - KK-clanki - KK-slike - KK-slog - KK-podpis - Talkpage - Talkpage2

Pa še tole iz zavihka Pogovor:

Pogovor:Zrakoplov
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ednina

Klemen ali imaš kakšen poseben razlog, da si dal vojaška letala v članek z naslovom v množini. Po mojem bi bilo v ednini v redu, enako kot letalo. Če še nisi
pogledal v dogovere o poimenovanjih, je zdaj pravi čas - se mi zdi, da si naredil veliko člankov na ta način. Seveda, le brez skrbi, ni to nič narobe, le dobro je,
da se vsi držimo tega, kar smo se/se bomo dogovorili. --XJam 23:59, 10 avg 2004 (CEST)

Smo pa rekli, da obstajajo tudi posebnosti. Npr. vse vojaške knjige omenjajo bojne ladje, vojaška letala, tanki, vse v množini. Sam se tega držim. Ni mi pa
problem, to prestaviti. LP, --Klemen Kocjancic 00:02, 11 avg 2004 (CEST)

Ne, seveda, če tako meniš, je tako tudi prav. Se bomo potem tudi ostali tega držali. Le dobro premisli, in to je tudi vse. Nihče te ne bo silil prestavljati po
nepotrebnem. Verjemi mi. Mogoče sem tudi sam kje kakšen pogovor spregledal, pa se ne oziraj toliko na moje pisanje. --XJam 00:05, 11 avg 2004 (CEST)

Kaj je zrakoplov

Naslov članka ustreza hrvškemu pomenu besede "zrakoplov". V hrvaščini je namreč ta beseda nadpomenka za vsa zračna vozila. V slovenščini pa smo še do nedavnega
uporabljali besedo "zrakoplov" samo za "cepeline" - tj. balone, ki s pomočjo vzgona plujejo po zraku, tako kot ladje po morju. V zadnjem času sem sicer na TV nekajkrat
zasledil uporabo besede "zrakoplov" za letalo, vendar je šlo v vseh primerih za napačen prevod iz hrvaščine. Naj nesposobnost prevajalca ne postane pravilo. Slovenskega
jezika ne bogatimo s prevzemanjem hrvaških besed. Ali naj letališče postane "zrakoplovna luka"?

Morda bi bil ustreznejši naslov članka "Zračna vozila"...

To je dokaz, da se tudi med "uredniki vsebin" krešejo mnenja, vendar brez haska, kajne?

[Pavel Magister]

ZRAKOPLOVI včeraj in danes, nadaljevanje
----------------------------------------------------

V vrsti oddaj, namenjenih spominu na stoletnico začetka prve svetovne vojne, nam je TVS1 v začetku tega meseca, 8.6., predvajala zelo
zanimiv dokumentarni film. Po nekaj minutah predvajanja sem se že odločil, da tiste bralce OS ki so film videli povprašam, če so v njem tudi
oni zaznali popolno ustreznost prevoda letalskega (in ostalega) besedja v govorni ter pisni spremljavi filma, tistim, ki tega filma niso videli, pa
na koncu zapisa v nekaj stavkih sporočim največjo, večkrat slišano jezikovno pomembnost.
Zanašajoč se na možnost ponovnega ogleda filma v arhivu spletišča MMC rtvslo.si , si med gledanjem nisem naredil nobene beležke. Ustvarjalci
filma si za svoje zanimivo delo zaslužijo vsaj zapis njihovega imena, zato sem za pomoč prosil že znano deklico na TVS, tisto, ki mi je l.2009
poskušala v arhivu najti tonski zapis Cirila Križnarja.
Po hitri poizvedbi po oddelkih je bilo ugotovljeno, da tega filma v arhivu ne bo in da je bil prevajalec g.Gregor Lavrin.

Odgovora na Lavrinu poslano e-pismo po skoraj dveh tednih še vedno ni, smo seveda v času dopustov, zato bom film opisal po spominu, brez
imen ljudi in krajev ter vojnih in današnjih datumov.

Dogajanje na zahodnem bojišču v zadnjih tednih je v dokumentarcu opisano in spremljano z izvornimi posnetki iz zraka, narejenimi med
preletom francoskega vodljivega zrakoplova, ki ga je upravljal poročevalec gospod A s pomočnikom filmskim snemalcem, gospodom B. Za te
filmske posnetke se sploh ni vedelo vse dokler po dolgih desetletjih niso bili naključno odkriti *.
Po temu odkritju je poročevalec gospod C po isti poti in s snemalcem D opravil oblet in tako je v sedanjem, na TVS1 predvajanem dokumentarcu krutost prve svetovne vojne prikazana še s primerjavo, kako je izgledala od jarkov in granatnih lijakov razorana površina zemlje takrat in kako
izgleda danes. Zahodni zavezniki so skušali pomembne nemške položaje uničiti tudi z razstrelitvijo od spodaj navzgor. Po svojih letalskih
posnetkih so odkrivali štabe, mesta kopičenja streliva, ljudi ali dotlej neosvojive položaje, ter do njih kopali kilometer dolge rove, v njih konec
znosili na desetine ton razstreliva ter ga sprožili v primernemu trenutku. Sto in več metrski lijaki so vidni še danes, nekaj jih je zalila voda in
služijo kot ribniki ali zaloge vode za živino. Moj oče je bil več kot tri leta v Galiciji in na Soškem bojišču, zato sem o prvi vojni prebral vse, kar
mi je bilo dosegljivega, vendar so se mi takšna miniranja odkrila šele v temu filmu.

Zrakoplov 1 in 2
Kako je izgledal leta 1918 uporabljeni zrakoplov (dirižabl) nam posnetki ne prikažejo. Nakajkrat se vidi poročevalca, posnetega z dveh ali treh
metrov nad njim, stoječega v nečem, kar bi lahko bila pod zrakoplovom obešena "košara" do katere vodi nekaj vrvi ali tankih nosilcev (palic).
Ko je bila v nekemu kadru nekaj sekund na tleh prikazovana izrazita premikajoča se senca velike podolgovate in na konceh zašiljene gmote, je
bilo že znano, na čem je tista košara pripeta. Senco sem prepoznal kot trup zrakoplova, posneto iz košare ; senca košare ni bila vidna, saj jo je
pokrila senca trupa zrakoplova.
Pri obnovi obleta uporabljeni zrakoplov je bil v celoti večkrat viden, posnet z nekega spremljevalnega letalnika. Tokratna posadka je bila v
nekakšni odprti, vendar tesno pod trup pritrjeni gondoli. Kako je izgledal pogon tega dirižabla si za pravilno ponovitev nisem zapomnil.

Najbrž ste si že oblikovali vprašanje, zakaj o temu filmu pišem v jezikovni temi ??

Odgovor in nadaljevanje je zelo kratko. Zato, ker je slovenski prevajalec pri opisu zračnih opazovanj, bojev ter bombardiranj in pri opisu
prvega in drugega "poročevalnega obleta" vseskozi uporabljal pravilno letalsko besedje : letala so bila LETALA in zrakoplov kot prevozno sredstvo
na obletih je bil nek prednik cepelina, letalna naprava lažja od zraka (aerostat) ali z eno besedo rečeno, je bil ZRAKOPLOV.

Prevajalec filma ni vojak, ni državni uradnik ali zakonodajalec, vendar je oseba, ki je zagotovo prebrala Sitarjevo knjigo Letalstvo in Slovenci, pionirsko obdobje in prva svetovna vojna,1985, v kateri je lepo razloženo, katerim letalnim napravam je bilo poimenovanje zrakoplov že pred
sto leti prepuščeno.

To naj bo ena od mojih razlag, zakaj razne nepooblaščene točke nastajanja slovenske letalščine imenujem jezikovni peskovniki.

* O najdbi filma je bila obveščena ( videno v filmu) hči poročevalca, ki je ob njegovi smrti ( menda 1918 ali 19) imela 2 meseca starosti . Ko k
letnici 1918 prištejem še kakih 75 let lahko sklepam, da se je film našel v drugi polovici devetdesetih in drugi oblet nastal blizu letnice 2000.

[Pavel Magister]

ZRAKOPLOVI včeraj in danes , nadaljevanje
------------------------------------------------------------
Današnji zapis ne bo le nadaljevanje obsežne in še vedno prisotne jezikovne pomembnosti, temveč bo pravo nadaljevanje tukajšnjega zapisa z
enakim naslovom, objavljen 21. 6. 2014, ki je še istega dne dobil nadaljevanje, saj je M.Korbar takoj našel in objavil ime domnevnega pisca »zrakoplovne« strani WP. Tu piscev e-naslov se je hitro našel, nakar mu je bilo 26.6.2014 poslano e-pismo, ki ga zaradi enostavnosti razlage
malce skrajšanega že prenašam semkaj :
------------------------------------------
»…..Gospod Klemen Kocjančič,
na zasebnem spletišču http://www.opensoaring.com/ , v forumski jezikovni temi Naš slovenski letalski jezik, sem objavil vrsto prispevkov, v
katerih želim vso, ne le letalsko, temveč vso slovensko javnost prepričati o napačni in zgrešeni rabi pred osamosvojitvijo nikoli uporabljanih
besed in pojmov : zračna plovba, zrakoplovi*, zračna plovila, plovila**, plovnost ***.

Na straneh slovenske Wikipedije obstaja tudi stran z naslovom Zrakoplov http://sl.wikipedia.org/wiki/Zrakoplov , kjer je poleg napačne
razlage gesla samega, še vrsta drugih napak. Zaradi obojega je ta stran kot izobraževalno sredstvo neprimerna, kot je tudi neprimerna v vseh
drugih ozirih.

V prispevku "Zrakoplovi nekoč in danes, nadaljevanje", objavljenem v navedeni temi 21.junija 2014, 7 : 09 pm na podstrani 21 viewtopic.php?f=11&t=83&start=200 sem v zadnjem delu zapisa pozval pisca naj odgovori na nekaj navedenih
vprašanj.
Še istega dne, ob 7 : 50 pm, je mojemu zapisu bil dodan prispevek, v kateremu se omenja vas kot (domnevno) osrednjega pisca slovenskih
strani Wikipedije in s tem tudi pisca strani Zrakoplov. V kolikor niste pisec vi, potem vsaj veste, kdo je v resnici to napisal. Na temelju teh
vzrokov je to pismo naslovljeno na vas.

Predlagam vam, da to pisanje preberete z vso resnostjo in predlagam, da v enakem duhu tudi odgovorite………Pavel Magister, 78,
* : beseda zrakoplov je bilo 100 let poimenovanje za letalne naprave lažje od zraka ;
** : v mnogih besedilih z letalsko vsebino se pridevnik zračna kar izpušča ; primer : vojaško plovilo Falcon ;
*** : V SSKJ http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name ... vnost&hs=1
beseda plovnost določa sposobnost ladje ali vodne poti (kanala) za plovbo

Poleg vsega vam priporočam, da preberete vse, kar je napisanega na http://www.opensoaring.com/ , saj lahko v tamkajšnjih člankih marsikdo
najde dovolj zanimivega in poučnega branja, takega, ki ga nobena visoka šola ne poučuje.
------------------------------------------
Po treh nevihtnih tednih je 16.7.2014 osupljivo kratek odgovor končno le priletel, toda tako na široko izpisan, da je komajda pristal skozi
špranjo mojega nabiralnika ; za prikaz sem ga močno stisnil :
------------------------------------------
Spoštovani!
Že nekaj časa ne sodelujem več na slovenski Wikipediji. Ste pa dobrodošli, da sami popravite vsebino, kar WP omogoča vsakomur…LP,…….KK
------------------------------------------

Moja stara znanca (v skupnem seštevku let) letalca Žnidaršiča, oče in sin, sta mi že nekajkrat s prstom pokazala, kako in kje vse slo zrakoplovstvo vztrajno nadaljuje svojo plovbo naokrog po deželi Kranjski. Večino plovnega in zrakoplovnega najdem kar sam, tako je bilo tudi s to Wikipedijino nadaljevanko. Veliko dela imam s tem, polletna prekinitev pisanja je pustila svoje sledove, vendar letalske strani WP samodejno ne bodo
popravljene, zato bo njihov pisec dobil novo, že kar tukaj objavljeno opozorilo.

Gospod Klemen Kocjančič,
v odgovoru niste zanikali vaše večletne vloge pri WP, ki je opisana v prispevku Wikipedija: Naš slovenski letalski jezik , Napisal/-a Milan Korbar ;
So Jun 21, 2014 7:50 pm v forumski jezikovni temi (podstran 21) viewtopic.php?f=11&t=83&start=200 .
Ta zapis je pravzaprav le dopolnitev mojega prispevka z naslovom "Zrakoplovi nekoč in danes, nadaljevanje", objavljenem 21.junija 2014.
V svojemu odgovoru pravtako niste zanikali avtorstva za WP stran ZRAKOPLOV , kot tudi niste odgovorili na vprašanja, ki sem jih v navedenemu prispevku (21.jun.2014) postavil jaz.
Zato, ker dobro veste, da se v tej državi takšnim, ki znanje oblikujejo ter zapišejo po svoji meri in enako počno tudi s slovenskim besedjem, nič hudega ne zgodi, ste sicer odgovorili, vendar je vaš odgovor skrit v odgovor brez vsebine; staroselci bi rekli : "...ni ne mš ne tč..."
ali "...ni ne miš ne tič..." .
Takole izgleda vaš odgovor :

From: klemen.kocjancic@demokracija.si .....To: Pavel Magister ....Sent: Wednesday, July 16, 2014 2:41 PM.....Subject: Re: zrakoplov

»…Spoštovani! Že e nekaj časa ne sodelujem več na slovenski Wikipediji. Ste pa dobrodošli, da sami popravite vsebino, kar WP omogoča
vsakomur. LP, KK………………………………….«

No, kaj menite, ali sta gornji dve vrstici s starim reklom dovolj dobro označeni ?

Na spletni strani viewtopic.php?f=11&t=83&start=200 sem v zadnjem delu zapisa pozval meni do takrat še
neznanega pisca, naj odgovori na nekaj tam navedenih vprašanj. Sedaj, ko v odgovoru avtorstva niste zanikali (niti poskušali niste) je pisec znan,
zato svoj poziv ponavljam in vas kot pisca pozivam, da zberete dovolj poguma in na tista vprašanja tudi odgovorite.

Po vašemu napotku "...Ste pa dobrodošli..." utemeljeno sklepam, da svoj status v okviru WP še vedno vzdržujete, saj dobrodošlico izreka
gospodar ali pooblaščenec hiše kamor gost prihaja in ne obratno. Kdo je torej dolžan pospravljati zasvinjano dvorišče : domačin ali obiskovalec ?

Naj vas potolažim, da sem vam pripravljen dati tudi nekaj odpustkov, recimo za napake s področja mehanike in aerodinamike, saj vas s to vrsto znanosti med študijem zgodovine, obramboslovja in teologije seveda niso poučili. Zagotovo pa mi boste znali in želeli odgovoriti, odkod vam prepričanje, da se neko besedje, recimo zračno plovilo, brez ogleda kaj o tem piše v SSKJ in v SP, lahko uporablja za pisanje v javni rabi,
konkretno za uporabo v "izobraževalnih" besedilih WP. Vas je morda kdo izmed profesorjev fakultet, ki so navedene v vaši biografiji o tem med svojimi predavanji prepričal ? Ne bojte se ga imenovati, saj ko boste zagovarjali te tri diplome vas bodo ocenjevali drugačni strokovnjaki od besednikov.

Ko boste pripravljali želeni odgovor ga dopolnite, da se ne bomo pogovarjali po nepotrebnem dvakrat, še z razlago, v kateremu slovarju ste
našli poimenovanje JADRILICA. Dan ali dva po 21-tem juniju sem med brskanjem po WP našel stran http://sl.wikipedia.org/wiki/Jadralno_letalo ,
kjer piše :"...Jadrálno letálo (tudi jadrílica) je letalo brez pogonskega motorja in je težje od zraka....."

Znano mi je, da se v slogu metak-metek, nadimak-nadimek na nekaterih Štajerskih letališčih tudi pisno (videno le v forumskih pogovorih)
uporablja prevod jedrilica-jadrilica vendar bi vi, K.Kocjančič, s svojimi tremi študijskimi področji in skorajšnjim zakoračenjem v trideseta leta
le moral vedeti za zakon-sko določilo RS, da se mora tudi v e-občilih in drugih dokumentih (kar WP zagotovo so) uporabljati knjižni jezik.
Vsebino strani bi jaz zagotovo napisal drugače. Ne nameravam vam vsega razlagati, recimo za vzorec naj omenim le :
- zakaj jadralna letala, ki niso sposobna jadrati sploh imenujete jadralna letala ? ;
- zakaj amerški Space Shuttle imenujete vesoljsko plovilo, saj vendar plavanje v brezzračnemu prosto-ru in nični gravitaciji sploh ni možno. Ali
niste še nikoli slišali, da so pravi prevajalci le tisti, ki pomen tujega besedja znajo natačno opisati le s pravo slovensko besedo ? ;
- ali morda verjamete, da so naši zakonodajalci in državni uradniki jezikovno popolni ?

Za to WP stran me zanima predvsem, kje ste našli besedo jadrilica, zakaj vas ni spreletel sum, da je s to besedo nekaj narobe oz. kdo vas je
prepričal, da jo kot tako (neprimerno) vpišete v spletno stran izobraževalnega (četudi enciklopedičnega) pomena. ??

Še nekaj : na koncu vašega pisanja je kratica KK. Kaj naj bi to bilo ? V kolikor naj bi to pomenilo Klemen Kocjančič, potem vas še sprašujem,
zakaj ob tolikšni samozavesti, da brez letalskega znanja oblikujete te WP strani nimate toliko samozavesti, da bi se podpisali s celotnim imenom
in priimkom ; kratic JFK, CDG in podobnih, se za časa svojega življenja res ne spodobi posnemati.

Privoščim vam še dober mesec počitnic, zatem pa predvidevam, da boste zavihali rokave in za seboj počistili dvorišče, ki ne spada v vaše,
temveč v letalsko področje.

Št.Vid nad Ljubljano, 22,julija 12014 , Pavel Magister

V teku naslednje ure bo na naslov klemen.kocjancic@demokracija.si , zadeva : zrakoplov-2 , poslano e-pismo :
Gospod Klemen Kocjančič,
moj odgovor na vaše e-pismo lahko preberete na spletišču http://www.opensoaring.com/ v forumski jezikovni temi Naš slovenski letalski jezik,
(pod)stran 21, bližnjica do tja je viewtopic.php?f=11&t=83&start=200

Tako na stara, še ne odgovorjena vprašanja z dne 21.jun.2014, kot tudi na današnja, z dne 22.jul.2014, pričakujem resen in neizmikajoč odgovor.
Pavel Magister

[Pavel Magister]

Na več naslovljencev RTVS je bilo pravkar poslano pismo v kateremu omenjam udeležbo dveh Slovencev na letošnjem svetovnem prvenstvu v
jadralnemu letenju. Zato, ker bi s tolikšno dolžino pisma povzročal gnečo v temi Tekmovanja ga raje objavljam tukaj.

Naslovljenci : Janez Lombergar, dir.TVS ; Ksenija Horvat, odg. ur IP ; Mile Jovanović, ur.šp.ur. ; Katarina Kaja Jakopič, odg.ur.MMC;
Lado Ambrožič, varuh naših pravic

Gospe in gospodje, poveljujoči v RTVSLO,

obveščam vas, da bosta v teh dneh dva Slovenca tekmovala na letošnjemu svetovnemu prvenstvu v jadralnem LETENJU na Poljskem.
Za kratko predstavitev teh gospodov vam posredujem kar povezavi na zasebno spletišče http://www.opensoaring.com/ in še bližnjico na
obvestilo, v kateremu se odhodu obvešča slovenske letalce in bralce spletišča s člankom http://www.opensoaring.com/Blog/Blog_20 ... eszno.html

Branje tega zapisa (kot uvoda) predlagam tudi vam, saj vam bo odškrtnilo le prašek časa, če pomislim na dolge ure, ki jih prebijete pri sprem-
ljanju nogometa, košarke, kolesarstva in tudi veličastne Formule1.

Na prvi strani http://www.opensoaring.com/ pod velikima ikonama FAI in EGU je povezava na spletišče Soaringspot,
bližnjica je http://www.soaringspot.com/ kjer je pod naslovom Upcoming Competitions povezava na njihove strani ali bližnjica http://www.soaringspot.com/leszno2014/pilots/ s klikom na gumb Pilots se nam odpre skupni spisek tekmujočih pilotov ; v obeh kategorijah
jih je na okroglo rečeno kar 130. Med to svetovno "smetano" najdemo slovenski imeni : Boštjan Pristavec in Erazem Polutnik (kot lahko vidite
so Boštjanu spoštljivo na njegov s nataknili tudi strešico slovenske abecede).

Kako znajo tekmovalci, njihovi pomočniki ali fotograf / letalec Milan zadnja leta dnevno (če se le utegne) poročati z raznih tekmovanj, si lahko ogledate na forumu (zaradi enostavnosti "nalaganja" na splet) spletišča http://forum.opensoaring.com/ v temi Tekmovanja ali bližnjica do tja viewforum.php?f=5
Svetujem vam branje poročanja z lanskega državnega prvenstva - 12-to polje - poročanje je tudi bogato slikovno opremljeno - ali letošnje
poročanje z "dirke" v italijanskem Vareseju - tretje polje - , kjer boste spoznali, kako lahko tekmovalčev pomočnik hkrati opravlja še delo (amaterskega) poročevalca - Sandijevo poročanje s prizorišča je bilo nagrajeno z obilo hvale bralcev.

V kolikor boste to prebrali boste zagotovo spoznali, da slovensko letalstvo ni le naša "draga" Adria, Pipistrel, propadla Gio in Linx ter devet
Pilatusov, temveč je tu še množica športnih (amaterskih) navdušencev, ki ponosno in vztrajno branijo naše barve po celotnem svetu.
Letalski jadralni šport je skupek mnogih znanj, načrtovanj, priprav in ustreznih odločitev tako na tleh, kot vsako sekundo recimo 10 ur trajajočega
leta brez motorja od Lesc do Saint Moritza v Engadinu in nazaj.
Slovence letalstvo zanima že od nekdaj, že od tudi Rusjana dalje, zanima jih tudi danes in zagotovo jih bo še v nadalje. Hiša RTVS ni namenjena
le za poročanja o "strmoglavljanjih "letalnikov, o kritju izgub letalskih podjetij ali kdo je najnovejši direktor letalske Agencije. Zagotovo je
namenjena tudi za poročanja o športnih dosežkih slovenskih letalcev, čeprav niso poklicneži in čeprav zaradi svoje posebnosti niso uvrščeni med olimpijske športe.

Pred vami je prilika, da svoj IP in MMC v naslednjih 14-tih dneh dopolnite (ali popestrite) s poročanjem o opisanem svetovnem prvenstvu.
Prepisovanje dnevnih podatkov s tekmovalnega spletišča ali spletišča Soaringspot vam ne bo povzročalo nobenih dodatnih stroškov , nekaj
vsebine bi dodali sami in mnogi uporabniki storitev vaše hiše bi vam bili hvaležni.
Na morebitna dodatna vprašanja bi vam zagotovo priskočil na pomoč jadralni letalec Niko Slana, vaš poklicni tovariš, nekdanji urednik revije
Šport mladih, urednik zgoraj predstavljenega napol njegovega spletišča, lastnik jadralnega letala, udeleženec mnogih letalskih tekmovanj :
vprašajte ga, naslov je zgoraj.

Na morebitne vaše pomisleke, zakaj vam vse to predlagam kot zasebnik - kot državljan, vam razložim kar takoj.
39 let sem kot ljubiteljski letalec in amaterski "pomožni funkcionar" Aerokluba Ljubljana svojo okolico nenehno "zastrupljal" z letalstvom ;
nekdanje prijetne odzive okolice imam še vedno v spominu. Pregovor o navadi in železni srajci poznate, zato danes ne morem razumeti, zakaj
krovna organizacija slovenskega letalskega športa Letalska zveza Slovenije - LZS v svoji organizacijski shemi nima pooblaščenca za oglaševanje
(za propagando) njene dejavnosti ali za stike z javnostjo, saj jih ima danes že vsaka tudi manj pomembna "štacuna". Domnevam, da jih predlogi,
ki nastanejo zunaj njihove strehe najbrž ne zanimajo, zato to stopnico raje preskočim - kakovost pri tem zagotovo ne trpi - in svoje predloge
vlagam kot državljan kar sam,

Prijetno poletje vam želim, Pavel Magister

[Pavel Magister]

Pritožba Varuhu pravic gledalcev in poslušalcev RTVS
------------------------------------------------------------------
V tem zapisu bodo predstavljeni pisni stiki z Varuhom RTVS in ostalimi vodilnimi delavci te hiše, ki so se začeli leta 2013 v mojem imenu
(v vlogi državljana) kot pritožbeni postopek zaradi njihovega vztraj-nega odklanjanja objavljanja novic ali dogodkov s področja letalskega
jadralnega športa v RS, ter še drugih novic, ki zadevajo to področje.

V letu 2013 je bilo na MMC RTVS poslanih več (prosečih) e-pisem z obvestili, kje vse se bodo ali so se, naši jadralni letalci udeležili pomem-
bnih tekmovanj te sezone z namenom, da bi se na njihovem spletišču vsaj občasno kaj objavilo o tej, v nebesih in peklu, zapostavljeni
športni panogi. Odziva ni bilo, zato je bilo na več naslovov te hiše, tudi direktorju TVS in Varuhu poslano posebno novo pismo.

V nadaljevanju predstavljeno e-pismo je bilo sicer že objavljeno v razdelku Novice na spletišču Opensoaring, vendar ga v namen celovitosti
zapisa postopka pritožbe prikazujem tudi tukaj :
#######

od : P.Magister ; datum : 22. junij 2013 ; za : tv.Sport@rtvslo.si ; MMC-sport@rtvslo.si ; varuhinja@rtvslo.si ; janez.lombergar@rtvslo.si ; luka.zebec@rtvslo.si ; zadeva : Sporocilo s spleta - Kontakti

Slovenec Boštjan Pristavec je na Evropskemu prvenstvu v jadralnemu letenju, ki je potekalo v francoskemu mestu Vinon sur Verdon od 8 do 21.06.2013 v kategoriji "odprti razred" dosegel šesto mesto. Zastopal je državo Slovenijo. http://www.soaringspot.com/egc2013/resu ... /day9.html

Varuh gledalčevih in poslušalčevih pravic, gospod Lado Ambrožič,

to sporočilo vam pošiljam kot predlog, da zaščitite moje pravice in hkrati z njimi še pravice določene skupine uporabnikov javne hiše RTVS,
ki želijo preko občil izvedeti, kako uspešni so na svojih domačih in mednarodnih tekmovanjih njihovi slovenski sodržavljani.

Na morebitno vprašanje, zakaj tega predloga ne sporoča letalska krovna organizacija, temveč jaz kot zasebnik, vas moram seznaniti, da o njihovih povezavah z mediji ne vem nič, saj nisem član katere izmed organizacij (klubov) , ki jih zveza varuje pod svojo streho. Verjemite
mi, da poznam veliko ljudi, ki jih letalstvo kot dejavnost na splošno in z njo vred tudi letalski šport zelo zanima, čeprav morda za obstoj
njihove zveze niti ne vedo. Podatkov o takšnih novicah se na njihovem spletišču ne najde.

Razne oddelke RTVS o letalstvu obveščam že nekaj let, zadnje sporočilo nosi datum 11.6.2013
http://www.opensoaring.com/Novice/novic ... #prvenstvo , vendar je odziv nanje takšen, kot bi pustne dobrote metali ob bližnje
stene. Letošnje državno prvenstvo Slovenije v jadralnemu letenju bo na Slovaškem. Za radovedneže, zakaj bo tam, ponujam povezavo http://www.gremovluft.si/ ; nalogo organizatorja prvenstva je prevzel Letalski center Maribor.

Imejte se lepo in sončno poletje vam želim, Pavel Magister
#######

Strežnik ni zavrnil nobegega od pisem, vendar je bilo osem dni ugibanja, če je kdo izmed prejemnikov pismo sploh prebral že malce
predolgo, zato je bila oznaka predlog spremenjena v pritožbo Varuhu ;
#######

od : P.Magister ; datum : 1.julij 2013 19:03 ; za : varuh@rtvslo.si Pritožba, oddana preko spletne strani varuha ....

Gospod Lado Ambrožič, Varuh pravic gledalcev in poslušalcev,

22.junija sem na RTVS hišo poslal sporočilo, ki je bilo naslovljeno na več naslovnikov hkrati. Naj vas spomnim; eden od njegovih delov je
izgledal je takole :
#
Varuh gledalčevih in poslušalčevih pravic, gospod Lado Ambrožič,
to sporočilo vam pošiljam kot predlog, da zaščitite moje pravice in hkrati z njimi še pravice določene skupine uporabnikov javne hiše RTVS,
ki želijo preko občil izvedeti, kako uspešni so na svojih domačih in mednarodnih tekmovanjih njihovi slovenski sodržavljani.
#

Od dneva, ko je bila e-pošta poslana, v vaš arhiv "pritožb" še ni vpisana, čeprav imajo tamkajšnji zadnji vpisi že mlajši datum, kot ga ima moje "sporočilo".
Med besedama "mednarodnih" in "tekmovanjih" sicer manjka še pridevnik letalskih, vendar menim, da takšna napaka ni mogla razvrednotiti celotnega sporočila, sa je bil že v uvodnem stavku predstavljen letalec, ki je takrat letel na prvenstvu Evrope in ne neka po športni
usmerjenosti neprepoznavna oseba.
S tako obliko sporočila sem hotel le skrajšati postopek, saj so bili z njo hkratno obveščeni vsi, ki jih moje opozorilo zadeva :
- obe uredništvi športnega programa : TVS IP in MMC ;
- obe poveljujoči osebi : TVS in MMC ;
- Varuha pravic poslušalcev in gledalcev, v katerega področje dela spada vse, kar se dogaja na RTVS
Čeprav je prejšnja Varuhinja za pripombe uporabnikov RTVS uvedla pojem "pritožba", so bila vsa moja raznovrstna pisanja (ni jih bilo malo)
v minulih letih poimenovana kot obvestilo ali sporočilo. Varuhinja je znala vsakič oceniti namen teh pisanj, zato jih je ne glede na ime
vedno uvrstila v spisek svojega arhiva ter seveda tudi obravnavala. Menil sem, da v postopku obravnave od letošnjega junija dalje ne bo zaznavnih razlik, zato svojega načina obveščanja nisem spreminjal.

V kolikor iz mojega takratnega pisanja ni bilo moč razbrati namena, naj danes ponovim, da se pritožujem zaradi popolne ignorance vaše
hiše do letalskega športa. Slovenski jadralni letalci so uspešni pri vsakoletnih uvrstitvah na mednarodni lestvici OLC Online Contest -
aerokurier Online Contest , ter na evropskih in svetovnih prvenstvih, zato je tudi nujno, da vaša hiša državljane o tem seznanja vse dokler
bo obstajala kot javni zavod..

Vašo hišo kot zasebnik o uspehih slovenskih letalcev poskušam obveščati že nekaj let, vendar je letalski šport ne zanima, občasni "mitingi"
in druge atraktivne letalske zadeve pa s športnimi deosežki nimajo nič skupnega.
Šentvid nad Ljubljano, 1.julija 2013 ; Pavel Magister

Pripis: Kot obvestilo ponavljam zadnji stavek iz e-pisma z dne 22.jun..2013 :
Letošnje državno prvenstvo Slovenije v jadralnemu letenju bo na Slovaškem. Za radovedneže, zakaj bo tam, ponujam povezavo http://www.gremovluft.si/ ; nalogo organizatorja prvenstva je prevzel Letalski center Maribor.
#######

To pismo na spletišču Opensoaring (tako kot je bilo prvo) ni bilo objavljeno.
Po dogotrajnem čakanju na odgovor Varuha se mi je pozno v jeseni končno le odkril v športnem razdelku Arhiva pritožb. Urednik športnega programa TVS je objavljanje zavrnil, Varuh je to zavrnitev kot pravo razlago sprejel in primer »arhiviral«.
Čeprav je bila zavrnitev v nasprotju z mojimi državljanskimi prepričanji, v katerih si vseskozi predstavljam, da je ta javni zavod ustanov-
ljen za nas vse, sem vseeno opravil preizkus svojega prepričanja in v ta namen prebral na spletu RTVS objavljeni Zakon o RTVS in Statut
RTVS. Že po nekaj prebranih členih zakona je zavrnitev zasmrdela do same »baze« (jadralsko izraženo), saj v Zakonu ni nikjer našteto tisto,
kar trdi in izvaja »avtonomni« dolgoletni urednik Športnega programa.
Zato, ker »v praksi« in na spletu LZS ni bilo nobenih znakov ali novic o morebitnih zahtevah krovne organizacije letalskega športa javnim
občilom naj poročajo tudi o naših jadralcih, sem tudi v letu 2014 najprej poskušal nadaljevati z obvestili MMC-ju o predvidenih ter sprotnih jadralskih dogodkih ; MMC je bil »ciljan« zato, ker se mi je dozdevalo, da so tam manj obremenjeni z modnimi ekipnimi športi kot v Informa-tivnem programu TVS.

Spet se ni zgodilo NIČ, zato je na več RTVS naslovov bilo dne 24.7.2014 poslano daljše pismo, ki je bilo naslovljeno na 5 na RTVS pomembnih
ljudi. Samodejni odzivnik mi je sporočil odsotnost urednika ŠP z napotkom, da ga nadomešča g.Teo Lipicer zaradi česar je bilo pismo še
istega dne poslano tudi njemu. Pismo je bilo še istega dne v celoti objavljeno tudi v forumski temi Naš slovenski letalski jezik ; viewtopic.php?f=11&t=83&start=200 vzrok zakaj v jezikovni temi je tam naveden in naj velja tudi za
pravkar brani zapis.
Tudi na to pismo odgovora ni bilo (se ni zgodilo NIČ), zato je bilo poslano novo pismo :
########

od : P.Magister ; datum : 31.7.2014 ; za : Janez Lombergar, Kaja Jakopič, Teo Lipicer, Lado Ambrožič ; zadeva : svetovno prvenstvo – 2 ; pripetek : photo jpg (702KB)

Dragi naslovljenci, zato, ker nihče od vas na moje e-pismo z dne 24.7. 2014 ni odgovoril z besedico "nehaj" vam zato, ker ste najbrž
posredovano povezavo na poročanje s svetovnega prvenstva v jadralnem letenju že zavrgli, vam jo posredujem ponovno; bližnjica je : viewtopic.php?f=5&t=334 berite, zavrtite do konca in spoznali boste, da moji tovariši znajo poročati
o letalskih dogajanjih enako zanimivo kot moj dobri, sicer le e-poštni zna-nec Andrej Stare (skupaj sva ukinila besedno zvezo "vzgonski
veter" in zakoličila pravo vremenarsko / meteorološko, letalsko in hribovsko besedje :vzgornik, vzdolnik in povedala jezikoslovcem na
ISJ FR ZRC SAZU, da naj besedama v SSKJ vzgornjik in vzdolnjik odžagajo črko j ) .Poročanje je prilagojeno razumevanju za korak širše od letalskega kroga, če pa bi bilo potrebno, pa znajo naši pisci napisati tudi drugače : širše ali ožje. V Lesznem danes poteka že četrti tekmo-
valni dan, naša poslanca (letalca seveda) sta med prekaljenimi mački iz 31-tih držav nekje v spoštljivi sredini zato prosim, če menite, da http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/keit ... nil/343074
je medsebojno pljuvanje nekih nogometašev (olimpijski šport) pomembnejše od omembe slovenskih letalcev na svetovnem prvenstvu, mi
to tudi vsaj v dveh besedah - lepo in vljudno po "starih manirah " prosim - tudi pisno sporočite.
Tokrat se bom podpisal takole : pozdrav, davkoplačevalec in gledalec TVS od leta 1958, P. Magister

Dopolnilo : "Tamal", ki izmenjaje nosi tablo ali zastavo, je slovensko zastavo ponosno nosil tudi lansko leto na tekmovanju v francoskem
mestecu Vinon sur Verdon (odpri pripetek). To sliko je videl tudi predsednik države, po tem zgledu ni hotel zaostajati, zato smo ga v
Stožicah skoraj vedno videli z zastavo v roki.
########

Edini od naslovljencev, ki mi je odgovoril, je bil Varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTVS, g.Lado Ambrožič, tisti »urad RTVS« , s katerim
sem nameraval nepopolno zaključene lanskoletne stike nadaljevati in pritožbo obnoviti teden ali dva kasneje. Hitrost odgovora in prijaznost sporočila gospoda Varuha je seveda hvalevredna, samo sporočilo pa je dokaj podobno lanskoletnemu zapisu v njihovem Arhivu pritožb.
Zato, ker celotni postopek zadeva vse jadralce, predvsem jadralce tekmovalce, ga prenašam semkaj v celoti :
########

od : Ambrožič Lado ; za: Pavel Magister ; dne : 31.7. 2014 ; zadeva : re :svetovno prvenstvo – 2 ;
Pozdravljeni

Če se prav spomnim, sem pred časom urednika športnega programa že opozoril na pomen letalskega oz. jadralnega športa, mislim, da sem
Vam tedaj poslal tudi njegov odgovor. Trenutno je g. Jovanović na dopustu, ko se vrne, mu bom spet posredoval Vaše sporočilo. Nimam pa pristojnosti, da bi športnemu uredništvu določal, kaj naj delajo. Žal.
Lado Ambrožič www.rtvslo.si/varuh
########

Nameravani začetek nadaljevanja pritožbenega postopka je stekel z novim pismom Varuhu.
########

Gospod Lado Ambrožič, Varuh ,
v mojem pisanju so združeni dogodki iz obeh let : lanskega leta in zadnjih dni julija 2014. Zato je bilo predolgo in ga pošiljam v pripetku ; pozdrav, Pavel Magister
########

Pismo iz pripetka je zelo dolgo, saj je v njem v izogib morebitnim izgovorom opisana vrsta podrobnosti, ki so se zgodile v od sredine
lanskega leta do današnjih dni. Vseeno ga semkaj prenašam v celoti.
########

Pavel Magister, Flandrova 21, 1117 Ljubljana 116

RTVS ,
Varuh pravic gledalcev in poslušalcev
Lado Ambrožič, varuh

Gospod L. Ambrožič,

leto dni je že mimo od mojega prvega (22.6.2013) pisnega tarnanja o zapostavljanju letalskega športa v vaši hiši, saj TVS v zadnjih letih
o tekmovalnih dosežkih slovenskih jadralnih letalcev ni nikoli poročala. Za potrditev podanega mnenja vam je bilo nekaj dni kasneje,
1.7.2013, poslano še eno e-pismo, v kateremu sem prvotno obvestilo preimenoval v PRITOŽBO varuhu.
Na spletišču http://www.opensoaring.com/ je urednik prvo pismo objavil na strani /www.opensoaring.com/Novice/novice_13.html ,
medtem ko nadaljevanje z dne 1.7. ni bilo objavljeno.

Katerega dne sem nekje v jeseni leta 2013 v "arhivu pritožb" končno le odkril vaš odgovor si nisem zabeležil, zapomnil sem si le svojo
odločitev, da vas moram kot državljan opozoriti na spregled ali namerno neupoštevanje veljavnega Zakona in Statuta RTVS

Družinski dogodek me je za več kot pol leta odvrnil od letalstva in pisanja, nedavno kramljanje vas in vaše hišne kolegice na tv pa me je opomnilo, da je že čas za nadaljevanje izmenjave mnenj ali če želite drugače, za nadalnjo razpravo o pritožbi.

Odgovora na mojo pritožbo danes v arhivu http://www.rtvslo.si/varuh/pritozbe ni možno najti na nobeni strani, od 22.junija tja do
novega leta 2014.; najbrž je izbrisan. Upam, da se bo v nadaljevanju mojega "proitožbenega postopka" upoštevalo mojo ohranjeno beležko domnevno izbrisanega odgovora : je brez datuma, vendar je kopirana iz arhiva pritožb (stara oblika) nekega dne v jeseni 2013; prenašam
jo semkaj. V prvem delu je v odgovoru naveden del pritožbe, drugi del pa izgleda (stisnjeno pri prenosu) takole :

Mile Jovanovič, odgovorni urednik Športnega programa:
Pozdravljeni
Športni program TV Slovenija zaradi obilice dogodkov in zelo omejenega časa namenjenega športno informativnim oddajam že vrsto let za
kriterij objavljanja upošteva tiste športe, ki so uradni olimpijski športi. V primeru pomembnih dosežkov – recimo medalje z evropskih in svetovnih prvenstev - pa omenimo tudi rezultate v neolimpijskih športih, če to informacijo le dobimo.

Čeprav sem jih prebral že lani, bom za osvežitev spomina branje pravil, po katerih se mora ravnati javni zavod RTVS, dne 28.7. 2014
ponovil. Navedenega dne sem ugotovil, da se je lansko leto navedeni ZRTVS-2 spremenil nazaj na ZRTVS-1, Statut RTVS je malce, vendar
za tukajšnjo pritožbo nepomembno spremenjen, zato velja
http://www.rtvslo.si/strani/zakonodaja- ... menti/4128 in njegova za mojo pritožbo najpomembnejša člena ki ju prenašam semkaj :

ZRTVS-1, http://www.rtvslo.si/strani/zakonodaja- ... menti/4128 Ur.l.RS,št.96/2005 določa (skrajšano napisano)
1.člen :
Radiotelevizija Slovenija je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Opravlja javno službo na področju radijske in tele-
vizijske dejavnosti, določeno s tem zakonom, z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljank in držav-
ljanov RS ,............
4.člen :
- .zagotavlja kakovostne informacije o vseh pomembnih kulturnih, političnih, zgodovinskih, športnih, socialnih in ekonomskih dogodkih ;
- spodbuja šport ;

STATUT javnega zavoda RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA , Ur.L.RS št.106/2006 , 9/2012 določa
39.člen (neodvisnost novinarjev in urednikov) :
- Uredniki, novinarji in drugi programski ustvarjalci so v okviru programske zasnove in stanovskega kodeksa pri svojem delu neodvisni in samostojni.
62.člen (temeljne naloge in odgovornost odgovornega urednika) :
- Opise del in nalog odgovornih ...........opredeljeni pa so v aktu o notranji organizaciji zavoda. Pri svojem delu morajo upoštevati načela javnosti, pluralnosti in neodvisnosti, kot so navedena v prvem odstavku 11. člena tega statuta.

Pisanje je bilo tukaj spet prekinjeno in nadaljevano 31.7.2014 ob četrti uri popoldan.

Gospod Ambrožič,

to kar je napisano zgoraj se je zgodilo lansko leto. Že ob prvem pisanju sem vedel, da je moja tako imenovana pritožba le birokratsko
okrasje, saj že od nekdaj vem, da je ustanova RTVS namenjena VSEM uporabnikom njenih storitev in vam ob tem priznavam, da je krmar-
jenje vaših načrtovalcev dela kako ustreči tisočim željam zelo naporno delo. Že pred brskanjem po zakonodaji sem vedel, da je moje
ravnanje - skrb za tovariše letalce - pravilno in je iskanje ter predstavljanje zakonodaje le okvir, v katerega vtikam to birokratsko okrasje.
Ko se vrneva v lanskoletni zapis v arhivu pritožb me je zelo presenetilo, da niste preverili izjave poveljujočega urednika športnega
uredništva, saj poznavajoč ZRTVS ste zagotovo vedeli, da bi odločitev o obravnavanju samo olimpijskih športov morala imeti zakonsko
podlago. Vsi vodilni delavci, kjerkoli so že, so povsod (naj se zavedajo ali ne) po stopničkah najprej odgovorni za varstvo zakonitosti, saj
mora biti vsaka uspešnost kateregakoli podjetja dosežena le po zakoniti poti.
Ne maram razglabljati o smereh razmišljanj odgovornega urednika športnega programa, vsaj jaz se nimam za bedaka, saj vendar vsaj
približno vem, da dirkanje po puščavskem pesku, dirkanje v F1, posnemanje bojev z barvastimi naboji in še mnogo drugega, ki je več
svetlobnih let oddaljeno od Antike in od današnjih olimpijskih športov, vidimo na naši (vaši) TV ; naj to urednik ŠP razlaga komu drugemu,
če mu bo verjel.

Vsem naslovljencem e-pisma z dne 22.7.2014 sem svoje tukaj razloženo vedenje utajil meneč, da bosta vsaj dir.Lombergar in vi spoznali,
da je moja vztrajnost le nekaj drugega kot običajna posledica recimo starostnih deformacij.
Na moje današnje pismo ste do te ure (17:10) utegnili odgovoriti le vi, zavrnitve pošte do te ure ni bilo, zato sem radoveden, kako se bodo
nanjo odzvali ostali trije prejemniki ; upam, da mi o kršitvah zakonodaje ne bo treba obveščati še zadnjega, to je gen.direktorja.

Sedaj je čas, ko se že lahko dotakneva vašega pisanja, prejetega 31.7.14 ob 14:52..
»……..Pozdravljeni
Če se prav spomnim, sem pred časom urednika športnega programa že opozoril na pomen letalskega oz. jadralnega športa, mislim, da sem
Vam tedaj poslal tudi njegov odgovor. Trenutno je g. Jovanović na dopustu, ko se vrne, mu bom spet posredoval Vaše sporočilo. Nimam pa pristojnosti, da bi športnemu uredništvu določal, kaj naj delajo. Žal. Lado Ambrožič………….«

Na to pisanje vam bom odgovoril karseda nakratko.
- vašemu opozorilu uredniku športnega programa manjka najpomemnejše : opozorilo na veljavno zakonodajo;
- njegov odgovor ste videli, vendar ste pomankljivost neupoštevanja zakonodaje dodobra spregledali ;
- njegovega odgovora mi niste poslali, temveč sem ga našel v arhivu pritožb ;
- dneve odsotnosti športnega urednika mi je sporočil avtomatski odzivnik : napoten sem bil na Tea Lipicerja kar sem tudi storil, saj je bilo
pismo še istega dne posredovano tudi njemu ;
- svetovno prvenstvo je v teku, zato čakanje na urednika odpade, saj so v takih primerih za takšno delo najbrž pooblaščeni ustrezni
namestniki ;
- pristojnosti določanja kaj naj počne urednik seveda nimate, vendar ste kot varuh soodgovorni za kršenje zakonodaje če ga nanjo ne opo-
zorite . V kolikor urednik ne bi upošteval vašega opozorila, opozorila osebe s statusom varuha, bi vam moral izid zagotoviti direktor TVS.

Moja hiša (vaša hiša) RTVS ostaja še vedno moja hiša, okoli nje sem dobronamerno krožil z neoboroženim civilnim športnim letalom, zato
odspodaj nisem in tudi v prihodnje ne bom pričakoval niti kamenjanja niti ostrih pogledov : našima tekmovalcema zaželiva dober končni
uspeh in vsem še prijetno poletje in mehke pristanke, Pavel Magister
########

Dolgo pismo, v katerega je bil kot argument vključen Varuhov odgovor z dne 31.7. 2014 , je upravičilo svoj namen, g. Ambrožič mi je odpisal takole :
########

od. Lado Ambrožič ; za : Pavel Magister : dne : 1.8.2014 ; zadeva : re. svetovno prvenstvo-2

Spoštovani gospod Magister
Ja, potem se Vam pa opravičujem. Morda bi se ob prvi priliki dobila na kavi, da poskušava vendarle nekaj doseči. …….Lado Ambrožič………www.rtvslo.si/varuh
########

V odgovoru sem mu predlagal srečanje 8.avgusta : »…. Leščanski bife s teraso najbrž poznate in če bi bilo lepo vreme, bi bilo najino
kramljanje učinkovito in smiselno spremljano s pred nama vzletajočimi jadralnimi letali; odprite povezavo, preberite kar je napisal Milan in
vsaka moja nadalnja razlaga bo go-tovo povsem odveč………..«
########

Lado Ambrožič, 1.avg.2014. : »…Se bom potrudil, verjetno prihodnji teden. Prej pokličem….LP…«
########

Dragi bralci OS,
na RTVS je množica ljudi in za izrabo programskega prostora množica različnih interesov. Zakon ki določa delovanje tega zavoda omogoča,
da se poroča tudi o slovenskemu (in svetovnemu) letalskemu športu, vendar ker je v naši pravni državi treba sprejete zakone tudi
upoštevati, se bo moral del interesov zožati in s tem narediti prostor tudi za letalce.
Število obiskov in vaši odzivi na poročanja, ki jih prebirate na Opensoaring-u o jadralnih letalcih so dokaz, da bi bili enako navdušeni, ko
bi se o njih poročalo še v javnih občilih ; tudi prepoznavnost slovenskega športnega letalstva bi se s tem občutno povečala. Eden od pogojev
za doseganje tega cilja je tudi izbira pravega besedja, brez autlandanj, gridov, glajdanj in guraštva, saj so cilj javnih občil vsi državljani, ki
pa takšnega jezika seveda ne razumejo.
Pričakovani ukrepi Varuha Ambrožiča v hiši RTVS seveda niso nobeno zagotovilo, da se bosta sedaj ali v bližnji prihodnosti letalcem začela
cediti med in……..., zato bo treba pri zahtevah tekoče vztrajati in upam, da bo krovna organizacija slovenskega letalskega športa nekoč le
spoznala, da je to (in tudi) njeno delo.

Tokratno pisanje zaobjema obdobje več kot enega leta, zato je tolikšna tudi njegova dolžina. Vsakršno krajšanje bi preglednost storjenih
korakov zagotovo zameglilo in s tem povzročilo nastanek neupravičenih pripomb. Upam, da bo zapis uspela prebrati do konca vsaj polovica bralcev.

[Milan Korbar]

V današnjem spletnem Dnevniku se V objektivu nahaja zanimivo razmišljanje Silva Kristana Materni jezik "potujčvavši" ? , ki piše o podobni problematiki v
športu nasplošno:

Znano je, da športni jezik v javni rabi ni najbolj spodoben. Zdi se, da nekateri dopisniki,
lektorji in uredniki dobesedno udejanjajo načelo, da je jezik živ organizem, zato uvažajo "vse živo" iz slenga in žargona v javno besedo. Dopisnica L. K. iz Celja poroča
o "wake parku" na Šmartinskem jezeru, kjer bo delovala vlečnica, imenovana "ski-lift" (slov. smučarska! vlečnica), dejavnost pa se bo imenovala "cable wakeboarding".
In Celjani, ki so doslej hodili "vejkat" (od angl. wake) v Avstrijo, bodo lahko "vejkali" na Šmartinskem jezeru. Tako piše slovenska dopisnica. Tudi Brežičani so se
poangležili in v poplavljeni opuščeni gramoznici pri Borštu odprli "First Wake Park". Sprašujem se, zakaj lahko spodoben dopisnik Ernest Sečen dostojno piše o posebni
vodni žičnici, ki bo služila deskarjem na vodi. Zakaj "first wake park" ne more biti, na primer, vodno deskališče, je vprašanje za psihoanalitika.

Tudi kleni Gorenjci se afnajo z angleščino. Ob nočnem teku na deset kilometrov so Blejci organizirali še otroški tek na 400 in 800 metrov z imenom, verjeli ali ne, "Ice
Power". Kakšno zvezo ima "ledena" ali pa "sladoledna moč" (ice power) z otroškim tekom sredi visokega poletja, je najbrž tudi vprašanje za psihoanalitika. Vsaj
novinarka, ki o "ledeni moči" poroča, bi neumnost lahko zamolčala. V Kranjski Gori gorskokolesarski poligon prodajajo enkrat kot "fun bike park", drugič kot "MTB park"
(MTB, angl. kratica za "mountain bike").

Tudi Primorci ne zaostajajo. Turistična agencija s Primorske ponuja "all inclusive storitve", "canyoning", "hydrospeed" in modno tržno domislico z imenom "teambuilding
program". Pa prav Primorci, ki so nekoč domoljubno zavračali italijanščino! Za prve tri imamo uveljavljene slovenske ustreznice, za "teambuilding program" pa pri
najboljši volji ne vem, kaj pomeni. Naredil sem preizkus in v samopostrežni trgovini spraševal kupce, kaj pomeni "team building". Ostal sem brez odgovora. Očitno
Slovenci tega izraza ne razumejo. Sprašujem, kako je nekaj lahko tržno zanimivo, če večina Janezov ne razume, za kaj gre.

Že od pamtiveka pa vemo, da vse skupinske športne dejavnosti oblikujejo "teame" in smisel za skupinsko pripadnost. Športno društvo Sokol, ki se razglaša za naslednika
znane športne in domoljubne organizacije iz časa pred prvo svetovno vojno in po njej, se je tudi jezikovno povampirilo. Leta 1866 je Sokol izdal knjigo Nauk o telovadbi,
v kateri je bilo vse telovadsko izrazje v slovenščini. Zdaj Sokol ponuja program "energy island", eno od društev savno z "whirlpoolom", revija Sokol pa je sploh primer
razprodaje slovenskega izrazja. Tudi nekateri posamezniki se delajo svetovljane. Predsednik kajakaške zveze Slovenije se na televiziji hvali, da Slovenci sodimo v "top
ten reprezentanc" na svetu. Vsaj na slovenski nacionalni televiziji bi lahko nastopal v slovenščini. Zagotovo mu krona ne bi padla z glave, če bi povedal, da Slovenci
štejemo med prvih deset reprezentanc na svetu.

Seveda je pa res, da se športniki nimajo po čem zgledovati. Uradni jezik Kongresa športa, ki ga je organizirala ljubljanska Fakulteta za šport, je bil angleščina. Temu
"svetovnemu nazoru" ustreza tudi izdajanje revije "Science of Gimnastics Journal" v angleščini in le s slovenskimi povzetki. Za športoslovce je torej slovenščina že drugi
jezik. Kaže, da tudi za filozofe. Filozofski vestnik št. 2/2003 je natisnjen v angleškem jeziku. Ker ga izdaja Filozofski inštitut ZRC SAZU, se vsiljuje misel, da celo
Slovenska akademija znanosti in umetnosti razprodaja slovenščino. Zdi se, da so angleške revije slovenskih inštitutov in fakultet bolj namenjene zbiranju mednarodnih
točk za ponovne izvolitve visokošolskih učiteljev v ustrezne nazive kot za širjenje stroke in znanosti med slovenske strokovnjake. Da ob takšnem "svetovnem nazoru"
postopno odmira domače strokovno besedje, je skoraj samoumevno.

Najbrž je res, da se je jezikovni anglomaniji težko upreti, če kakajo po slovenščini celo tisti, od katerih bi to najmanj pričakovali. Zato tudi ni nenavadno, če na
mednarodnem festivalu s slovenskim imenom Mladi levi v ljubljanski Stari elektrarni Slovenka Renata Salecl predava v angleškem jeziku. Naslov predavanja "Become
yourself - only a better one" (postani to, kar si, vendar boljši). Renata Salecl, become yourself - only a better one!

In zato se ne gre čuditi, če vlada Republike Slovenije, na primer, v elektronski pošti v domačem poslovanju odgovarja v angleščini: "Return Receipt, Your Document:
informacija was received by N. Dj.", čeprav je v 11. členu ustave zapisano, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina. Pa pravijo, da imamo pravno državo! Če država
lahko, zakaj televizija ne bi smela. Torej ni nič narobe, če je Miša Molk nekaj let Slovencem vbijala v glavo izraz "televoting". Tako tudi ne preseneča, da profesor
slovenščine Mario Galunič v nedeljo zvečer, ko pred ekranom sedi pol Slovenije, govori "angleško" (Maribor open). "Sodoben" je seveda tudi Sašo Hribar, ki Zahoviča
sprašuje o "dirty businessu". Da Dnevnikova priloga za mlade Antena "vzgaja" svoje bralce z naslovi rubrik, kot so "beach master", "teen intervju" "Beach&Nite Challenge"
in podobno, pa je tako in tako že skoraj pravilo.

Toda tudi ob jezikovni nespodobnosti vidnih televizijcev in slovenskih javnih občil bi bilo mogoče odmahniti z roko, če ne bi poznali zbranih dramskih besedil slovenskega
pisatelja "Blumen aus Krain", gledališke igre slovenskih avtorjev "Get Famous or Die Trying", drame slovenskega pisca "Anywhere out of this World", pesmi slovenskega
pesnika "Kinder surprise" in igralca Nicka Upperja, ki je za tržne potrebe zatajil svoje slovensko ime. Kaže, da se tudi mojstri slovenske besede jezikovno prostituirajo in
ponižno klanjanjo angleščini. Če to počnejo kulturniki, SAZU, nacionalna televizija in slovenske fakultete, kako naj zamerimo obrtnikom, snobom, mladini in "lahkotnim"
dopisnikom tretje vrste. Kaže, da se bo treba sprijazniti s tem, da neizogibno postajamo angleška jezikovna kolonija. Nekateri kulturni antropologi menijo, da na dolgi
rok z umiranjem jezika umirajo narodi in države. Mogoče se pa motijo…

Silvo Kristan

Na žalost pa je širši odmev problematike zelo omejen ...