Naš slovenski letalski jezik

[Pavel Magister]

VZGONSKI VETER ; zadnje dejanje in VZGORNJIK
------------------------------------------------------------

Čeprav vzgonski veter dušim že zelo dolgo, mi še vedno vsaj enkrat tedensko pihne okoli kakega vogala. Zadnjič mi je
pihnil iz nekega rtvs spletišča, kar ste lahko prebrali v zapisu 10.marca. 2013 in kar je vzrok za ponovni tukajšnji zapis .
Gospodje, ki se spotikajo ob moje zapise, naj ne ocenjujejo le dolžine današnjega zapisa temveč tudi vzrok , zakaj zapis
v takšni dolžini sploh nastane. V kolikor na splošno s svojimi pisanji nisem pretirano uspešen lahko rečem, da je bila ravno
dolžina razprave o temu vetru tisti vzrok, zaradi katerega lahko o temu vetru danes damo natančen odgovor.

Najbrž je bilo v prvi polovici devetdesetih let, ko smo o temu vetru razpravljali z Francijem Petkom. On in meteorolog
Mirko Kovač sta mi pritrdila že takrat, vendar je vse ostalo pri telefonskih pogovorih, saj takrat še ni bilo niti spletišča OS,
kaj šele njegove forumske jezikovne teme. Predlanskim nas je ta veter spet vznemiril. Iz doline Tamar se je preselil že v
Državni zbor in še marsikam, zato so bili potrebni novi posegi. Vremenar gospod A. P.je na vprašanje, če ta veter pozna, odgovoril pritrdilno, vendar na vprašanje, zakaj se ga v knjigah meteorološke stroke ne najde, ni znal odgovoriti. Ponujeno razlago je takoj sprejel in upam, da te besedne zveze ne uporablja več..
Najbolj se je odrezal dr. Andrej Stare, ki od lanske Planice že obožuje dobri stari vzgornik. Pravkar je minila prva serija današnjih skokov v Holmenkollnu (17.3.2013) in uradni poročevalec TVS1 je vseskozi uporabljal besedo vzgornik in se ni
pustil motiti, ko je strokovni komentator Jelko Gros še vedno trmasto prijateljeval z neznanim vzgonskim vetrom.

Takšno balinanje se lahko na hitro konča takrat, ko v dogajanje poseže strokovno pristojna ustanova ali oseba. Po izkušnjah
še vedno svežih letošnjih dogodkov (slovar) je in bo moja izbira le-teh zagotovo bolj premišljena; prvi primer je že tukaj:
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name ... veter&hs=1
"....v sunkih ; vzgonski veter ; jakost vetra......" Ob tej besedni zvezi ni nikakršne razlage, zato ni nič nenavadnega, če se
je uporabila pri smučarskih skokih, kolesarstvu in celo v parlamentu ; kot nekakšen novodobni »kaj dogaja«. Sklepam, da je
ta del slovarja pomagala sestavljati kaka osebica na študentsko napotnico, saj tako pomanjkljivega gesla ne morem pripisati kateremu od meni znanih resnih jezikoslovcev.

Leta 1948, še kot malemu smrkolinu, me je knjiga "Človek je dobil krila" poučila o pomenu in uporabi besed vzgornik,
vzdolnik in vzgon. Med začetniškim letenjem v letih 1953 - 1955 sem ta vzgornik tudi že fizično začutil, saj mi je Križnar
kot sovaščanu ob letenju Čavke omogočil tudi nekaj jadranj v dvo-sedem Žerjavu. Modra knjiga "Jadralno letalstvo", ZLOS,
1986, mi je na straneh 217 do 231 rabo besed vzgon, vzgornik, vzdolnik utrdila vse do današnjih dni. Ti dve knjigi in več desetletna praktična raba teh besed me je prepričalo, da niti pomislil nisem, da pogledal še kam drugam ; recimo v SSKJ,
kot to pogosto počenjam.

Moje prepričanje, da med letalci ni nobenega poklicnega meteorologa, se je končalo s presenečenjem : po nekaj letih obču-dovanja jadralskih uspehov B. Ž. pa pred tremi meseci ugotovim, da imam takšnega strokovnjaka že dlje časa na dosegu roke. Niko pozna moje godrnjanje : »glejga fanta, na OS lahko vidi, kako se mučim s tem vetrom, pa mi ne priskoči na pomoč ?«

Po najdbi vzgonskega vetra na rtvs spletu v začetku marca je bilo treba napisati spet nov »opomin«, saj je v najdenem
zapisu nevarno pihal že po letalskemu področju. Preden sem nadaljeval ob pomoči strokovnjakov sem – tokrat prvič za
vzgornik – pogledal v SSKJ, kaj piše tam : skoraj bi me kap.
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name ... ornik&hs=1
Namesto vzgornika mi je gugelski SSKJ postregel z vzgor-NJI-kom
navzgórnjik tudi navzgórnik -a m (ọ̑) meteor. navpični zračni tok, usmerjen navzgor: jadralno letalo je prišlo v območje navzgornjika ♪
vzgórnjik tudi vzgórnik -a m (ọ̑) meteor. navpični zračni tok, usmerjen navzgor: jakost vzgornjika ♪

Prvo misel, da je bil pri pisanju knjige Človek je dobil krila površen inž.Aleš Strojnik sem takoj zavrgel, saj če je recimo
strojni inženir naredil napako poimenovanja, jo zagotovo ni ponovil meteorolog Miran Ferlan v knjigi Jadralno letalstvo, ki je bila izdana 39 let kasneje. Preden sem si napako upal obesiti za vrat varuhom mojega maternega in državnega jezika , sem kot pomočnika skušal vpreči sedaj mi znanega meteorologa Borisa. Le-ta je dobil e-pismo s prošnjo :
»…Lepo te prosim kot letalca, kot vrhunskega jadralca in kot meteorologa, da pobrskaš po svojem
znanju in pregledaš vse učne knjige ter mi sporočiš, kaj tam piše za
- vzgonski veter (predvidevam da nič)
- vzgornjik (predvidevam da ne piše nič)
- vzgornik in vzdolnik. ………«
Na zadnji dve vprašanji Boris ni (ne vem zakaj) ni odgovoril, v vzgonskem vetru mu pa dviganja, kot bi pri njem pričakoval, ni uspelo centrirati.Tako kot počno gostje na tv pri Mariu s kadečo se škatlo med igro rojstni dan , je tudi Boris breme kar udobno prenesel naprej : posredoval mi je e-naslov gospoda, ki je najpristojnejši za iskano poimenovanje.

Jože Rakovec je univerzitetni diplomirani meteorolog (1971), z znanstvenim magisterijem (1977) in doktoratom znanosti s področja meteorologije (1981) . je redni profesor in predstojnik Katedre za meteorologijo na Oddelku za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko (FMF) Univerze v Ljubljani.

Elektronskega naslova nisem uporabil, temveč kar telefon navadne vrste. Najin pogovor je brez težav stekel že takoj v
začetku. Brez da bi mu na široko razlagal je razumel zakaj kot amater to počnem in ko sem odložil slušalko sem lahko le
potarnal : Kako bi bilo lepo, ko bi bil vsak pogovor v korist našega jezika tako uspešen.

Profesor Jože Rakovec je med najinim pogovorom uspel prelistati nekaj knjižnih strani in mi prebral razlagi vzgona in vetra. Besedna zveza »vzgonski veter« pod črko v – v kolikor bi obstajal bi moral biti zapisan tam – NE OBSTAJA, pravtako tam
tudi ni gesla VZGORNJIK temveč le dobri stari vzgornik.

Profesorju Rakovcu sem omenil tudi forumsko temo Naš slovenski letalski jezik ter mu povedal, da nameravam o ugotovitvah
ter pogovoru tudi pisati. Prosil sem ga , če ga lahko omenim z imenom ter priimkom in brez da bi okleval, je rekel »Lahko«. Lepa hvala, gospod profesor.

Dragi bralci, dvomov torej ni več : Vzgornjika ni in zapis v SSKJ je najbrž pravtako nastal ob pomoči študentske napotnice. Pravtako tudi ni vzgonskega vetra. Kogar boste slišali izgovarjati ta nesmisel, ga kar popravite. Ali je z današnjim zapisom razumljeno, zakaj takšne dolžine sploh nastajajo, pa si morate odgovoriti sami.

Pomlad bo vsak čas tu ! Na gosto posejane in močne vzgornike vam želim !

[Pavel Magister]

RTVS, VAL 202, VROČI MIKROFON , 28.3.2013 ; Marjan Jerman in njegovi gostje
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Oddajo sem poslušal v prvo in še njeno ponovitev. Imam jo shranjeno v nizu s "priljubljenimi" in če bo čas ter volja, bom
o njej še kaj napisal. Seveda moram poprej raziskati današnjo zakonodajo, saj si ne predstavljam, da bilo v Zakonu o
društvih vpisano besedje kot n.pr account manager (menda se v UK tako reče in napiše). Tonski zapis moram poslušati še enkrat, saj se mi zdi nenavadno, da bi se v Javni (za vse državljane) agenciji RS (uradni jezik je slovenščina) za civilno letalstvo (n.pr. za jadralce) ter v slovenskih letalskih društvih uporabljalo angleško besedje.

Na našemu spletišču http://www.opensoaring.com/, v forumski temi Zakonodaja / Pretvorba slovenskih GPL v SPL po
EU-FCL na strani 3, bližnjica : viewtopic.php?f=7&t=249&start=20
sta bili 28.3.2013 izraženi naslednji mnenji :

Janez : Pretvorba slovenskih GPL v SPL po EU-FCL
Ja saj ni čudno da je tako kot je. Fantje z agencije imajo že probleme že z izražanjem v materinem jeziku,
kakšnega imajo šele ko je potrebno razumeti in tolmačiti prebrano ki je v tujemu jeziku.

Janezu je odgovoril

Milan : Izražanje : Pretvorba slovenskih GPL v SPL po EU-FCL
Vidiš Janez, prav o tem stalno piše Pavel Magister v jezikovnem kotičku ! Na žalost je funkcionalna
pismenost / bralnost slovenskega uradništva pod vsako kritiko.

Draga moja somišljenika in podpornika. res je, kar pravita. O tem bi lahko pisal širše, vendar moram svoje pisanje po
mnenju ostalih piscev v prihodnje pisati občutno krajše.

V podporo vajinemu mnenju naj "na kratko" povem, da na pisanje *zadeva : neprimerna raba besede NADZOR*, poslano med
več naslovi tudi na naslov RS, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor , Direktorat za promet 1000 Ljubljana, Langusova 4 ; mag.Bojan Žlender, v.d.gen.direktorja in na JACL ,dir. Kotnik, oboje poslano 3.7.2012, na spletu OS objavljeno 14.6.2012
z naslovom *NADZOR ali pospešeno mučenje slovenske letalščine*................................se ni nihče oglasil.
Po temu datumu je bilo na OS o besedi NADZOR napisanega še več nadaljevanj, od katerih je eno z dne 4.10.2012 z
naslovom *NADZOR tudi takrat, ko ga SSKJ ne prepozna*, ki ga lahko Janez in Milan uporabita kot podporo za zgoraj predstavljeni mnenji.

Besedna zveza NADZOROVAN LET V TEREN ni nastala med raznovrstnim čebljanjem v kateri izmed srednjih šol, temveč
-bom posplošil - nikjer drugje, kot med uradniki na Ministrstvu za promet.

Dr. Sandi Sitar ni dr." kartako", temveč je zgodovinar in pisec knjige Letalstvo in Slovenci,1985
Z dr.Sitarjem sva se pogovarjala nekje v sredini januarja in se seveda dotaknila tudi jezikovnih primerov, obravnavanih
na spletu OS. DR.Sitar že zelo dolgo ve, kakšno napravo nam predstavi beseda zrakoplov, bil pa je neznansko presenečen,
ko sem mu prebral, kdaj, kje in zakaj naj bi bila uporabljena besedna zveza *Nadzorovan let v teren* : "To je popolna
definicija za letalski samomor", so bile njegove besede. Tudi jaz trdim tako, vendar pristojni še kar "gonijo svoj prav".

Angleški izraz "Controlled-Flight-Into-Terrain oziroma CFIT2 , preveden - enako kot metak = metek ali nadimak = nadimek -
v slovenščino kot "Nadzorovan let v teren" , je le potrdtev Janezovega mnenja.

Znanje slovenščine s katerim si lahko naročimo kranjsko klobaso in eno pivo za prevajanje takšnih besed in besednih zvez zagotovo ne zadošča.

Janez in Milan : oglasita se še kdaj !

[Pavel Magister]

PLOVNOST ali LETALNOST
----------------------------------------
Med brskanjem sem se zataknil ob članek, http://www2.arnes.si/~lgrego7/f117-povzetek.htm z vabljivim naslovom
"Kako so sestrelili ameriško radarsko nevidno letalo F -117 " . Napisan je z meni všečnim besedjem, v njem sta bili, tako na
hitro rečeno, najdena le ena smet in ena besedna zveza iz vrste tistih, ki jih imenujem lastovica. Najdena "količina" je bila
sicer majhna, vendar sem se takoj odločil, da nanju opozorim tudi vas. Na koncu zapisa nam pisec ponuja še e-naslov,
preko katerega bi bilo možno dobiti še več podatkov o obravnavani temi. Stric Gugel nam je odkril, da je pisec upokojeni elektroinženir z Gorenjske in uganka je bila s to nadbo že odkrita : takšno lepo besedje znajo nanizati predvsem ljudje iz
prve polovice prejšnjega stoletja. Odločitevza predstavitev je bila takojšnja.

Najprej o tistem, kar mi ni všeč : "....iz Nato baze Spangdahlem v Nemčiji POLETEL F 117 na svojo nalogo ..."

Letenje je žlahtno početje, zato moramo pri pisanju o letalstvu ves čas paziti, da je izbor besed usklajen z opisovanim dogajanjem. V vsakovrstnih dogajanjih uporabljena beseda "poletel" ni najboljša možnost, saj tako kot druge opise premika
iz ene točke nekam drugam, tudi premike po zraku najprimernejše ponazorimo s predpono OD.

Enako, kot oče zjutraj ODide v službo, vlak iz Ljubljane ODpelje, ladja iz pristanišča ODpluje, tako je tudi F-117 iz baze Spangdahlem ODletel - odletel - proti svoji namembi.

Tisti bralci OS, ki ste tukaj pred dvema letoma brali o našemu bogatemu naboru besed, ki let opisujejo v več njegovih značilnostih, se boste še spomnili opisa, v katerih bogatih podrobnostih slovenščina prednjači pred nekaterimi drugimi jeziki.
Le z eno samo besedo, je poletel, je poletel, je poletel, opisati vsak let, njegov začetek, ovinek in pristanek, nas pa tak zapis
na umetnost letenja ne spominja kaj dosti.
Gospod, ki je pisec članka ni letalec, vendar bo zagotovo razumel to moje sporočilo. Le-to je predvsem namenjeno vam,
tistim letalcem in novinarjem opisovalcem letalskih dogodkov, ki dlje kot "je poletel", kar ne uspete prileteti.

Stavek, ki me je razveselil je v tretji vrstici odstavka z naslovom "Nekaj zaključkov."
"..... ima F117 zelo oglate neaerodinamične oblike in temu primerne so tudi njegove LETALNE SPOSOBNOSTI...."

Letalne sposobnosti so za pisca tega članka zagotovo takšna vrednota, ki jo bo zato, ker je o njej prvič slišal v svojih mladih letih, ohranjal še v naprej. Nikakor ne morem razumeti, da nekateri letalci besedo plovnost vztrajno žvečijo še kar naprej, čeprav Edvard Rusjan, Anton Kuhelj in Stane Grčar niti pomisli niso, da bi jo v letalstvu kdaj uporabili.
-----------------------------------
Spoznali smo že, da v Kazahstanu, kljub temu, da imajo tudi del obale Kaspijskega "ozera", letala vseeno nimajo plovnih,
temveč letalne sposobnosti.

Na našemu forumu v rubriki Oglasi, je dne 2.aprila 2013 objavljeno, da Blaž prodaja letalo Bergfalke II 55, D-19866 , katerega *plovnost* je do 23.marca 2014
Prvo potrdilo, ki potrjuje, da je sposoben za letenje, je Bergfalke dobil v Nemčiji : seveda v nemščini. Zahvaljujem se prijaznemu letalcu ki mi je nemške podatke prijazno posredoval.
Skupaj si oglejmo, s katerim besedjem letalne sposobnosti potrjujejo v Nemčiji.

http://www.dictionarist.com/Lufttüchtigkeit
Nemška beseda je : Lufttüchtigkeit to je enakovredno angleški airworthiness = fitness for flying.
Lufttüchtigkeit- Zustand eines Luftfahrzeuges, der einen sicheren Betrieb gestattet.

fitness for flying = sposobnost za letenje
Luft = zrak
tüchtigkeit = sposobnost
Nobena od teh besed ne omenja plovil, plovbe ali plovnosti.

Letalec bergfalke - gorski sokol je v SLO brez soglasja ornitologov spremenjen v domačo in občasno tudi plovečo gos.
Toliko v vednost in premislek vsem, ki boste brali ta zapis.

[Pavel Magister]

GOOGLE PREVAJALNIK : strojno prevajanje in zračna plovba
--------------------------------------------------------------------------

V primerih, ko se poročanja naših občil pomensko razlikujejo ali pa so povsem navzkriž z letenjem, po gosto poskušam kar
sam ugotoviti, kako je nek dogodek potekal. Brez znanja angleščine, le s slovarjem, je to početje skrajno naporno in zelo dvomljive kakovosti, zato sta mi Tone in stari letalski tovariš Ferenc svetovala uporabo guglovega prevajalnika.
Za končno oceno, koliko mi je ta postopek v pomoč, je po poldrugem letu uporabe prevajalnika še prezgodaj, saj tistega
kupčka besed, ki ga gugle po pol minute čakanja zvrne predme, še vedno ne znam urediti : nekaj je slovenskih, nekaj je podobnih slovenskim, vmes se najdejo še jugoslovanske in še kaka turška. Ostanek so angl. besede, med katerimi so tudi
takšne, ki jih tiskani slovar ne prepozna.

Kako in koliko si s takšnim prevajanjem pomagajo razni »strokovni« prevajalci najraje ne bi ugibal, se pa za njimi vleče
močno vidna sled, saj se v dokumentarnih filmih, internetnih člankih in še drugje, po tolikih desetletjih uporabe reaktivnih motorjev ter helikopterjev še vedno prebere, da so v teh motorjih neka rezila, enako pa poimenujejo tudi krake
helikopterskih rotorjev; poimenovanja nadzornih ročic in površin pa raje ne omenjam.

Čeprav svoje težave ob »ugibanju«, kaj piše v nekemu angleškemu besedilu občasno občutim kot kazen za izogibanje
učenju tega jezika, vseeno zvečine nimam slabe vesti. Dokler ne bodo vsi poklicneži znali po slovensko razložiti, kaj se
giblje po zraku, sem jaz lahko popolnoma miren.

Še leta 2010 ste morda na tukajšnjih straneh prebrali, da krivdo za guglove prevajalske napake pripisujem neki skupini ljudi,
ki guglov prevajalnik polni (nalaga) s slovenskim besedjem. Zelo bi bil hvaležen tistim, ki bi me na to zmotno domnevo že
ob prvi najdbi takoj opozorili, toda ker »tistih« ni bilo, je za to poskrbel kar stric Gugel. Pri brskanju je bila najdena
njegova razlaga in ker me niste nanjo opo-zorili že poprej sklepam, da jo mnogo vas tudi ne pozna. Zato jo kopiram semkaj:

http://translate.google.si/about/intl/sl_ALL/
"…..Google Prevajalnik ustvari prevod tako, da v več sto milijonih dokumentov išče vzorce, s katerimi si pomaga pri
izbiranju najboljšega prevoda. Z zaznavanjem vzorcev v dokumentih, ki so jih prevedli ljudje, lahko Google Predvajalnik predvideva, kakšen naj bi bil ustrezen prevod. Postopek iskanja vzorcev v velikem številu besedil se imenuje »statistično strojno prevajanje«. Ker prevode ustvarijo stroji, nekateri ne bodo popolni.......".

Z Guglovo razlago spoznamo, da so (smo) pri njegovemu strojnemu prevajanju krivi vsi, ki so (smo) in bodo kdajkoli v
pisanjih, namenjenih javnosti, uporabili neprimeren ali (prijazneje) napačen izraz. Gugle je torej pri predstavljenem
prevodu med 100000 preiskanimi dokumenti ugotovil, da se je pred leti v nekaj člankih, celo v SSKJ in »bogu naj bode potoženo«* celo v SNBSJ uporabila beseda strmoglavljanje, se z leti postoterila in zato bo, tako kot za slak na njivah,
desetletja dolgo trajalo njeno iztrebljanje.

Veliko večja težava, kot je strmoglavljanje, čaka naše zanamce odstranjevanje zračne plovbe. V današnjih časih število
njenih elementov : besed plovil (kar brez zraka), zračnih plovil in plovnosti skokovito narašča. Kako izgleda podolgem in
počez plovno spletišče ene izmed slo zavarovalnic smo tukaj že brali, pravtako pa tudi o prvih zanj novih besedah, ki jih
mora spoznati vsakokratni obrambni minister, preden prvič nagovori svoje, zračna plovila upravljajoče vojake ; kar
spomnite se, kakšno plovnost nam je uprizorilo že eno samo plovilo, naš vsem slovencem znani falcon.
Guglov prevajalnik bo v postopkih prebiral tudi moj zabavni odstavek in ugotovil, da je s »plovnostjo« kar preplavljen, ter
ga uporabil, če se mu bo tako zazdelo. Čeprav že vsaka mokra beseda lahko povzroča nadalnje napake ni šlo drugače, kot
da vam nevarnost razložim na takšen neposreden način.
Google v Ljubljani nima svojega predstavništva, vendar bom nekoč morda le srečal koga, ki mi bo znal razložiti, kako ta postopek poteka in ali kolikšno škodo morebiti lahko jeziku povzroči.

Že od leta 2011 sem hranil nekaj primerov guglovega prevajanja, ki se mi je zdel izredno nevaren. Čakal sem, da ga najde
ter prikaže kdo drug, toda ker se je težava (zaenkrat) odvila recimo tako, kar sama od sebe, vam ga predstavljam danes.
Zaradi spremembe prevajalnega postopka morebitno dokazovanje takratnega odkritja danes ni več možno, kot tudi, od uporabljenih povezav sta danes ostali delujoča le 1. in 6. Vsekakor predlagam, da verjamete moji pripovedi ter beležkam
v nadaljevanju.
1). http://www.springfieldnewssun.com/news/ ... 19169.html
- »…A witness who lives nearby indicated that a small plane was sputtering and FLYING very low and then he heard the
cracking of trees….«
Spletni prevod : » …Priča, ki živi v bližini je pokazala da je bilo majhno letalo naprševanja in PLUJEJO pod zelo nizko, nato
pa je slišal pokanje dreves….«.
2). http://www.worldgreenflight.com/index.php?id=6
- »…I firmly believe that it is currently only in the world with which you can FLY throughout the Pacific with only 90 gallons
of fuel in one stage,…«
Spletni prevod : »…Prepričan sem, da je trenutno edini na svetu, s katerim lahko PLUJEJO po tihem oceanu z gorivom only
90 gallons of v eni fazi…«
3). http://www.washingtonpost.com/world/afr ... al-shabab-......«
- »…Fighter jets and helicopters have been FLYING overhead since Kenyan forces moved en masse into Somalia on Sunday….«
Spletni prevod : »…Fighter letala in helikopterji so PLULE pod režijske od kenijske sile preselili množično v Somalijo v ….«.
4). http://www.airshowbuzz.com/go/article/v ... ling_pilot
- »…He spent 13 years in active duty, FLYING more than 2,500 hours in F-15 and F-4 aircraft…«.
Spletni prevod : »...13, let v aktivni dolžnosti, ki PLUJEJO pod več kot 2500 ur v F-15 in F-4 letala…«.
5). http://forums.jetphotos.net/showthread.php?t=53061 , komentator Highkeas
- »….of the Concorde FLYING with its stall recovery parachute deployed. After a long search ……«
Spletni prevod : »……flying = PLUJEJO….«.
6). http://www.news24.com/SouthAfrica/News/ ... d-20110816
- »….said the two planes were FLYING in formation when they crashed in the Lekgalametse m…..«.
Spletni prevod : »…..flying = PLUJEJO…«

V času nastajanja gornjih beležk je obstajal postopek prevajanja, pri kateremu se je označilo iskane besede (modro polje),
se s puščico polja dotaknilo in označene besede so se prevedene izpisale pod poljem. Primeri 1 do 6 so bili »prevedeni «
s takšnim postopkom. V izvornemu besedilu modro označene je bilo možno kopirati med beležke, medtem ko takšen prenos prevedenih besed ni bil možen in je bil potrebno med beležke vse prepisati na običajen način. Postopek je bil opuščen
pred morda tremi meseci.

Zaradi prevajanja, pri kateremu se letenje »strojno« spreminja v plutje in plovbo, me je zgrabila prava panika in čakal sem,
kaj se bo še podobnega zgodilo. Postopek sprotnega prevajanja, ki je omenjen v prejšnjemu odstavku, ni več delujoč.
Morda se mi je ukaz za sprotno prevajanje spremenil in ga bom moral ponovno odkiti, do takrat pa mi bo v pomoč guglov gumb »Prevedi«, kjer se prevede celotna stran.
Ko odprem delujočo povezavo št.6 in jo prevedem s klikom na gumb »prevedi«, je isti angleški stavek preveden drugače :
- »…..said the two planes were FLYING in formation when they crashed in the Lekgalametse m…«
preveden je takole : »…dejal, dve letali LETELI v formaciji ko strmoglavilo v gorah Lekgalametse ....«.
Besede PLUJEJO ni več; dobimo besedo LETELI ; enako se zgodi v stavku primera št.1.
Prevod celotnega besedila spletne strani z ukazom na gumb »Prevedi« sem uporabljal,sicer redko, tudi že poprej, vendar so
se mi tudi tukaj besede plutje zagotovo izpisale večkrat, kot letenje.

Tista huda panika je v teh dneh nekako »zamrznjena« (moderno izrazje), vendar princip strojnega prevajanja ostaja nespremenjen. me pa zelo zanima, kako je stroj (?) odkril, da nam (nekaterim) pravim letalcem mokro izrazje še vedno
nikakor ne ustreza. Kot strojnik si bom vseeno oddahnil če bom odkril, da je neka guglova pristojna oseba, kar mimo
ministrstva, generalštaba in nas vseh, spoznala pomembno razliko med letenjem in plutjem, ter prevajalnemu stroju
ukazala, kako naj to praktično izvede.

Ne glede na moja resna ali zabavna mnenja, se sedanji sistem strojnega prevajanja zagotovo ne bo spreminjal. Zato se
vsakič, ko nameravate pisati o letalnih napravah spomnite, da je njihove tehniške lastnosti, kot tudi zmožnosti nudenja
užitkov letenja možno opisati le z besedami, ki imkajo pridih letenja že v svojemu korenu. Prevajalni stroji bodo tako
poznali le letalnike in njihove letalne lastnosti, zato bo v prevodih manj napak in razumljivost prevedenega večja od
sedanje.
Opozorilo : Sedanja razlaga gesla »letalnik« v SNBSJ ni napaka letalcev, temveč grda napaka naših znanih jezikoslovcev.

[Pavel Magister]

SLOVENSKO LETALSKO BESEDJE ali Slovenija brez letalskega leksikona je kot Sahara brez dežja
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Na temeljih osebnih spoznanj, v minulih petih letih pridobljenih malce tu in nekaj tam, danes zlahka spet potrdim razlago,
ki je bila v naši temi že predstavljena, vendar je take narave, da jo je potrebno ponavljati kot "ček listo" v kabini A-320.
Ponovno vam predstavljam (vrstično preoblikovan) odlomek iz e-pisma, ki mi je bilo poslano iz neke pomembne jezikovne ustanove :

"........V nasprotju s splošnim prepričanjem pa v Sloveniji nimamo institucije, ki bi skrbela za kakovost našega jezika.
a). Naš inštitut slovenščino raziskuje (in ob tem usmerja ali pravopisno zapoveduje),
b). Slovenistični oddelki vseh štirih univerz jo poučujejo,
c). Drugi univerzitetni oddelki naj bi skrbeli za razvoj svojih strokovnih jezikov.
d). Urad za jezik pri MK pa skrbi za ustrezno zakonodajo in delno za njeno izvajanje.......".

Razlage k točkam :
k-a). Letošnja izkušnja mi je potrdila, da ISJ nekega potrebnega besedja ne "izumlja" temveč čaka, katero besedo ali
besedje bodo ljudje ob neki potrebi začeli uporabljati, nakar mu po svojih postopkih določi jezikovne lastnosti in ga
kar hitro vpiše v prvi primerni slovar. Kot primer lahko navedem besedo "destinacija", ki se jo je kot "čistokrvno" tujko
že vneslo v SNSB in prezrlo moj predlog "namemba", čeprav je bilo za morebitno razpravo o predlogu še vedno dovolj
časa. Na podoben način so bile v ta slovar vnešene tudi besede "pizdarija, pizdun in pizditi".
k-b). Slovenistični oddelki štirih univerz bi nanovo določeno letalsko besedje razširjali naprej,
k-c). Univerzitetna poddelka, ki letalstvo poučujeta in naj bi hkrati skrbela še za razvoj strokovnega letalskega besedja
sta meni poznana dva : UL FS in UL FPP. Kako v teh dveh ustanovah ustvarjajo novo letalsko besedje mi ni znano, saj na
moje pisanje o zračni plovbi, o zvrtu in o nadzoru s FS ni bilo nobenega odgovora. Mi je pa g.dekan potarnal, da nima
nikogar, ki bi se ukvarjal še z jezikovnimi zadevami. Če si drznem biti malce hudoben : v času mojega zbiranja let
delovne dobe mi takrat, ko "nisem imel nikogar", ni preostalo drugega, kot da sem takšna dela opravil kar sam in kot po
čudežu celo preživel.
K d). Urad za slovenski jezik pri MzK nenehno spreminja svoj "opis del in nalog", zato sem bil deležen le neke vrste
prijaznosti, nikoli pa izpolnitve zaprošenega odgovora; ko bom tu na spletu objavil moj odgovor na "napotke" v zvezi s primerom "nadzor", vam bo vsem bralcem stanje takoj razumljivo.

Uvodna trditev zanesljivo velja. Stavek iz pisma ..«…..nimamo institucije, ki bi skrbela za kakovost na-šega jezika. …«
si resda vsak lahko razlaga po svoje, toda ko preberemo vrstice, ki so nanizane pod naslovom »V službi se opravljajo
naslednje posebne naloge:….« na naslednji strani http://www.arhiv.mk.gov.si/si/delovna_p ... ski_jezik/ ne najdemo takšne, po kateri bi moral ta urad opravljati tudi vlogo razsodnika med raznimi jezikoslovnimi mnenji. Določilo stavka (8.vrstica) »…obravnava pripomb in pritožb pravnih oseb in državljanov v zvezi z uporabo slovenščine kot
uradnega jezika,…« sem preizkusil osebno, kar ste bralci na koncu razlage točke d). ugotovili že sami.

Vsi udeleženci v jezikovnemu procesu se poskušajo skriti za ograjo svojega vrtička z izgovorom, da ljudje sami
oblikujemo svoj jezik, zato ni osebka ali institucije, ki bi hotela, znala in si upala ali celo bila pooblaščena pred svojimi stanovskimi tovariši udariti po mizi in razsoditi o nekemu primeru.

Takšen organizacijski nered dopušča posameznim osebkom, skupinam ljudi, državnim uradom, SV, knjižnim založbam, prevajalskim podjetjem in posameznikom, zavarovalnicam in še drugim, da javno uporabljajo nekakšno »letalsko
besedje«, kot se jim v nekemu trenutku zdi pravilno ali pa o pravilnosti sploh ne razmišljajo.

Morda se bo kdo ojunačil in me tukaj vprašal, do kod seže moja pristojnost ? Za skrajšanje postopka bom odgovoril še
pred postavljenim vprašanjem.

Med brskanjem po spletu me je na straneh NA-GE pritegnil zapis neke deklice, ki je opisala svoj let z jadralnim zmajem http://www.nationalgeographic.si/index. ... 30&arhiv=1
Naslov »Dobivamo krila« in prvi, dokaj pesniško oblikovani stavki so mi vzbudili radovednost, ali se bo deklici vzlet
posrečil, toda še preden se je to zgodilo se mi je razumevanje branega besedila že zataknilo :
»….Preteči je moralo več kot 300 let in spodleteti veliko poskusov, preden je britanski inženir sir George Cayley dognal,
da so za letenje potrebni vzgon, pogon in nadzor. Zgradil je jadralno letalo z ukrivljenim krilom, ki je ustvarjalo vzgon.
Potem je vanj posadil svojega kočijaža, delavci s posestva pa so z njim stekli po hribu navzdol, dokler ni pridobilo
dovolj hitrosti za vzlet. Žal pa mu ni uspelo poskrbeti za nadzor…..«.

Najbrž bo poleg mene še kdo izmed vas najprej podvomil, da so že takrat, ko so malce resneje začenjali razmišljati o
letenju, že hkrati tudi pomisli na gradnjo stolpov za kontrolorje. Že to ko pravijo, da se tisti kos pločevine, ki mu
pravijo Falcon, lahko uporablja tudi kot plovilo –v teh dneh se o tem spet veliko piše - je malce težka pogruntavščina,
je kontrolni stolp še pred bratoma Wright kar pretežak izum. K sreči deklica »začetnica« že nekaj stavkov naprej pove :
»….in čeprav sem vedela, da je z njim mogoče leteti, je nadzor še vedno najbolj kočljivi del letenja….«, kar lahko
pomeni, da je tisti nadzor malce drugače povezan z letenjem, sploh pa zato, ker še dva ali tri stavke dalje preberemo
še nekaj o krmarjenju njenega zmaja. Za to delo rabimo krmilno palico in krmilne površine, vendar se ti predmeti ne
potrebujejo za nadzor, zato mora nadzor pomeniti nekaj drugega.

Kaj naj bi to bilo naj mi pomagajo razvozlati pristojni moji znanci. Tako, kot za pomoč iz meteorologije, sem tudi v
temu primeru poslal e-pošto znancu, prvemu strokovnjaku za jadralno letenje. predstavil sem mu povezavo na tisti
NA-GE članek ter dodatno željo :
»……Lepo prosim, ne me označiti kot domišljavca ali hudobca, vendar tukaj želim, da sam najdeš tisto, z višine tisoč
metrov videno napako (ali nekajkrat ponovljeno napako)…..«

Tej prošnji je bila dodana pripomba o mojem daljšem pogovoru z odgovorno urednico revije NA-GE, saj sta na strani http://www.nationalgeographic.si/index.php?i=43 predstavljena dva osebka, ki bi čeprav kot honorarca,vseeno lahko posredovala vsaj v temu primeru : strojnica dr Xxxxxxx Xxx in prof.slovenist dr.Xxxxx Xxxxxxx ; nenavadno bi bilo, ko
bi ne brala revije, pri kateri sodelujeta.

Odgovor je prispel zelo hitro, vendar le kot opravičilo o pomanjkanju časa za branje, toda s prepričljivo ponudbo
»pomagal bom po svojih močeh«. Temu odgovoru z dne 22.2.2013 je že zrasla dolga brada, zato se spotikajte še obnjo
in ne samo na moje predolge sestavke: Koliko so se mu povečale ponujene moči pa ni podatkov.

Dragi moji letalci ! Najbrž večina vas pri navedbi »vzgon, pogon, nadzor« še vedno ni našla napake, zato vas vprašam :
Mar se nismo o temu nadzoru tukaj že obširno pogovarjali ?
Ne le, da vas mnogi, med njimi tudi domači ljudje, potiskajo v vlogo upravljalcev letečih čolnov, vam mnogi za povrhu
še poskušajo razvrednotiti vaše temeljno delo letalca : upravljanje, vodenje,pilotiranje ali krmarjenje letalnikov ali tudi razumljivo rečeno, kar vseh letalnih naprav.

Za napake obravnavanega članka bi lahko naštel mnogo krivcev; med njimi vse tiste, ki so našteti na začetku tega pisanja
in še vse tiste, ki trdijo da slovenski jezik ni ogrožen.Na koncu te vrste naj omenim jezikovno neosveščeno uredniško
vlogo in prevajalce mengeškega podjetje, ki morda znajo angleško, vendar jim dela težave uradni jezik države RS.

Zadnje dni se dosti omenja državne letalske uradnike. Preden nadaljujemo z raziskavo, koliko dolgo se nam bo nadzor še vsiljeval, poskusimo ugotoviti še njihovo mnenje; uporabljam množinsko obliko saj verjetno poleg mene zanima še koga drugega.

Pravi naslov za iskanje bo najbrž spletišče Ministrstva za infrastrukturo in prostor, kjer nam uspe najti povezavo http://www.mzip.gov.si/si/delovna_podrocja/letalstvo/ , kliknemo na modri naslov »Letalska terminologija – gradivo
za dopolnjevanje (Verzija 04.0) in se nam odpre
http://www.mzip.gov.si/fileadmin/mzip.g ... 221009.doc
Najdba, ki me je razveselila in hkrati užalostila že pred nekaj leti, je dan današnji še vedno enaka. Vse kaže, da je že
dolgo, odkar je bila zadnjič odprta.

Republika Slovenija ; Ministrstvo za promet ; Direktorat za civilno letalstvo
Letalska terminologija, gradivo za dopolnjevanje
Verzija : 04.0 ; Stanje na dan 22.oktobra 2009 ; Številka : 900 - 8/2009/30

Tukaj je tabelarična zbirka (zbrka) angleških poimenovanj, besed, oznak in najbrž še vsega drugega, ki se je »prevajala«
v slovenščino, sedaj pa že dogo časa tam ždijo prazna okenca in čakajo, da se bo kaj vpisalo vanje. Pri ogledovanju tega »slovarja«, se pri pomikanju navzdol lahko eno uro pričakuje, da se bo našlo kaj uporabnega,vendar se »prevodi«
kmalu končajo, nakar se vrstijo le vpisi angleških gesel, ki se meni nerazumljivo pogosto ponavljajo neskončno dolgo. Po
uri ogledovanja tega slovarja so se mi v mislih vmes začela pojavljati še imena znanih ministrov MzP, državnih
sekretarjev ter direktorjev »zračne plovbe« in Direktorata od leta 91 do danes, zato sem ves izmučen odnehal.

Dve gesli bom prepisal semkaj :
## PA)2009B……XXXXXX……………controlled flight……means any flight, which is subject …..str.38
to an air traffic control clearence
## ………………..XXXXXX……………pilot (to) ……………To manipulate the flight controls …… str.62
of an aircraf during flight time
V tej XXXXXX rubriki naj bi bil slovenski prevod, žal ga tako, kot pri mnogih drugih tudi tukaj ni.

Kot vidite, za razlago besed »vzgon, pogon, nadzor« se tu ni našlo nič uporabnega. Ugotovimo lahko le, da so tvorci tega slovarja dokaj previdni (ali pa preplašeni), saj o slovenski razlagi besede pilot premišljajo že nerazumljivo dolgo. Dve
besedi, uporabljani vsak dan in še vedno brez prevoda, je vsekakor zanimivost, vredna zapisa v naši jezikovni temi.

3.7.2012 je bilo na sedem naslovov razposlano pismo, v katerem je bil opis nepravilne rabe besede nadzor v letalstvu.
Izsek iz prvega odgovora lahko preberete na začetku tega pisanja, »država«mi ni odgovorila, seznanil vas bom s tem, odgovorila mi je pa naša SV, tista institucija, ki vneto skrbi, za plovbo po našem nebu. Kadar se spomnim nanj postanem skrajno neresen, zato zavlačujem z objavo; bojim se namreč, da bi se enako dogajalo tudi vam.

Ugotovimo lahko le, da prevajalcev nihče ne nadzira kot tudi, da najdbe spreminjanja slovenskega jezika ne skrbijo
nikogar; tudi »države« ne. Ravno zaradi »nje«, je današnji zapis o besedi »nadzor« tudi nastal; ste me razumeli ?

[Pavel Magister]

V Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika, ki je bil izdan v prvi polovici meseca februarja, kljub vsem zagotovilom, razen ene, ni bila vpisana nobena od predlaganih besed : niti beseda zvrt, ki je čakala že od leta 20008. Od izida do danes
mi ni bilo sporočeno, zakaj se je to zgodilo. Zato bo tudi današnji naslov malce drugačen od tistih, ki jih že poznate.

Besede PIZDUN, PIZDITI, PIZDARIJA so pomembnejše od besede ZVRT
-------------------------------------------------------------------------------------
Pavel Magister
Flandrova 21 , 1117 Ljubljana

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ;
Novi trg 4, p.p.306 , 1001 Ljubljana

prof.dr. Marko Snoj, predstojnik inštituta

Gospod profesor ,

V zadnjih dneh aprila, daljnega leta 2008, sem na naslov ISJ v poštni obliki poslal predlog za vpis besede ZVRT v (prvi bodoči) slovar slovenskega knjižnega jezika. To listino je v državi v temu letu in še kasneje videlo ter prebralo toliko
ljudi, da ni mogla ostati neopažena.
Ves napet zaradi morebitnih nadalnjih napak pisanja, sem že 1.5.2008 poslal sporočilo s prošnjo
Gospa Alenka Lap,
Spoštovana gospa !
Ko boste po prvemu maju prišla v službo,boste našla poštno pošiljko, ki ima obliko še iz časov pred e-p. V njej je
pisanje kjer piše "zadeva:zvrt, nova slovenska beseda". Prosim Vas : na listu 3, tam kjer piše Predlagam, v nadaljevanju
je Razlaga (definicija) in v temu besedilu je tiskovna napaka.V drugi vrstici je dvakratni zapis "navpično". Pravilno je torej "...po krivulji vijačnice z navpično osjo." Kako naj to popraviva? Je možno, da Vi eno besedo "navpično" kar
prečrtate ali moram to vse skupaj poslati ponovno ? Prosim Vas za e-obvestilo ! Pozdrav ! Pavel Magister

Takojšnje telefonsko obvestilo, v katerem mi je bilo sporočeno, naj se zaradi takih napak v prihodnje ne vznemirjam,
me je umirilo, Zaradi obsega obsega SSKJ sem se zavedal, da se takšne knjige ne tiskajo vsako desetletje, zato sem to besedo oglaševal kjer se je le dalo.

Na odgovor takrat nisem čakal dolgo. Naj ga kar predstavim:
»…Spostovani gospod Magister, s sodelavci smo pozorno prebrali Vaso utemeljitev oz. ze pravo ekspertizo rabe besede
ZVRT in bomo Vas dopis s pisno utemeljitvijo vkljucili med novejse slovensko besedje, ki sze caka na slovarsko
obravnavo oz. obdelavo.Vsekakor smo veseli vsake tovrstne pobude, sze posebej, ce je podkrepljena sze z izkusenjsko utemeljitvijo.
Sedaj imamo vse Vase podatke in ko bo beseda prisla na vrsto za slovarsko obdelavo in bo tudi redakcijsko aktualna, se bomo z Vami po potrebi sze dodatno posvetovali. Zaenkrat se Vam lepo zahvaljujemo za ze dosedanje sodelovanje, s spostovanjem in pozdravi ter srecno,
Xxxxxxx Xxxx (ISJ- Leksikoloska sekcija) …….«; 30.5.2008, 10:56

Minilo je nekaj let, v katerih se je beseda zvrt uporabljala na dveh spletiščih, eni založbi, eni fakulteti in še vsepovsod,
kjer so letalci sprejeli (dobro) zamenjavo za tuji kovit, saj v SSKJ vpisanega vrija tako in tako ni poznal skoraj nihče.
- Beseda zvrt je bila že pred predlogom za vpis v SSKJ vpisana v :
Alenka Kukovec, slovensko - angleški letalski slovar
- vpisana je v Tomo Korošec, slovar slovenskega vojaškega besedja ; 2001,
- vpisana je v Dominik Gregl, letalski pomenski slovar, 2009, zadnja dva za dovoljenje nista zaprosila.

V jeseni 2012 sem se o bodočemu Slovarju novejšega slovenskega besedja telefonsko pogovarjal z vodečo predstavnico Leksikološke sekcije ISJ, doc.dr.Aleksandro Bizjak Končar. Pogovor je tekel o šopku besed, ki so bile za vpis prijavljene
v letu 2012, vmes pa se je omenila tudi beseda zvrt. Nekakšno začudenje ob omembi te besede me je opozorilo, da je
nekaj narobe. Dr. Končarjevi sem povedal, kdaj in kaj vse je že bilo z moje strani že storjenega za uresničitev
predlaganega vpisa. Nekakšno zagotovilo sem dobil, vendar ker sem domneval, da pol ISJ pozna ta primer (A.Xxxx
zgoraj), nisem o nastalemu sumu obveščal vas.

Dne 7.2., na predvečer slovenskega kulturnega praznika, na dan, ko se je nekoč praznovalo praznik slovenske besede mi
je bila prinešena tisti dan javno predstavljena, težko pričakovana knjiga SNBSJ, v kateri moje besede zvrt nisem našel,
ne pod z niti kje drugje.

Želim utemeljeno pisno razlago z navedbo vzroka, zakaj beseda zvrt po vseh danih zagotovilih vseeno ni bila vpisana v nastajajoči slovar. Šentvid nad Ljubljano, 14.maja 2013 ; Pavel Magister

[Pavel Magister]

LETALSTVO V OBČILIH ; zasilni pristanek Dash-7 in padec balona.
--------------------------------------------------------------------------------------------

Letalo pristalo brez koles, je naslov članka na spletišču 24ur.com
http://www.24ur.com/novice/svet/letalo- ... koles.html
Dogodek je eden izmed mnogih podobnih, ki so se zgodili v času prepričanja , da je mehanskih okvar v letalstvu že zdavnaj konec. V naši jezikovni temi ga omenjam najprej zato, ker želim pohvaliti pisca / pisko M.R., ki med prvimi opušča pri
24ur.com ob vsaki praski uporabljeno besedo strmoglavljanje, drugi vzrok bo opisan šele na koncu "pristanka"
Čeprav mi je o takšnih dogodkih zaradi razumljivosti všečno nezapleteno poročanje, takšno, kot je v temu članku, bi tukaj
vseeno pripomnil besedo ali dve.

Ob tem, da so letalu "odpovedala kolesa" je stavek "...Pilot je z letalom pristal kar na trupu,..." karseda smešen. Pristal je
tako kot vedno, tako, kot se pristane, saj se na repu ali hrbtu ne pristaja. Besedica "kar" v temu stavku je kriva, da se je
pomen povedi neprimerno spremenil.
Preberite kaj ste o podobnemu primeru napisali 1,11.2011
http://www.24ur.com/novice/svet/foto-v- ... vozje.html
Ta zapis sem takrat ocenil kot dober, zato me je vaše tokratno gori-doli premetavanje letalovih "koleščkov" prepričalo, naj
se vam spet oglasim.

Za tiste novinarje, ki menijo, da je vredno takšna poročila napisati karseda popolna, prenašam semkaj povezavo na stran http://avherald.com/h?article=46273d9a&opt=0 z mnogimi znanimi podatki in še na sliko tega letala http://www.planespotters.net/Aviation_P ... ?id=336303 ter njegovega bratca http://www.planespotters.net/Aviation_P ... ?id=336306 kjer se bolj razločno vidi, da se nosno kolo uvlači v kolesni jašek trupa pilotoma pod noge, nogi glavnega podvozja, s kolesi seveda, pa v motorski gondoli.

Na spodnji strani instrumentne plošče si predstavljajte tri rdeče in pod njimi tri zelene lučke, po en par za vsako kolesno
nogo, vmes pa je vzvod gor /dol stikala za uvlačenje / spuščanje podvozja.
V priletu tega Dash-7 na pristanek, se ob spuščanju podvozja (kolesja) v položaj "gear down" (podvozje dol) vse zelene luči
niso prižgale (leva glavna noga) kar je bil znak, da podvozje ni v celoti spuščeno in zaklenjeno. Zaprosili so kontrolni stolp,
da jim je dovolil prekinitev pristajanja in nizek prilet mimo stolpa. Z dodatno osvetlitvijo se je videlo, da je leva glavna
noga spuščena le napol, zaradi česar se je pilot odločil za pristanek z uvlečenimi kolesi; za pristanek na trebuh. Povzpeli so
se na 900 m in v uri in pol vrtenja v"čakalnem krogu" porabili večino goriva.
Temperatura, ki ob pristanku zaradi trenja aluminija ob beton nastane je tolikšna, da od stičnih površin lije kar ognjeni snop,
ki lahko bližnje površine tudi nevarno poškoduje. Nekoč je večina letališč poleg asfaltne -betonske steze imela še travnato površino, današnje tehnične zmožnosti za hitro pokritje steze s prevleko pene pa omogočajo varne pristanke (ravnost
površin) tudi na asfalt, na kakršnega je pristajal naš Dash-7. Na z večje daljave posnetem videu Dashovega pristanka so se
občasni ognjeni snopi tudi videli, po čemer se lahko sklepa, da steza s peno ni bila prekrita. Pokritje in čiščenje steze je
velik strošek, ki je za reševanje človeških življenj vedno opravičljiv, vendar se občasno pojavi tudi kaka olajševalna okolnost. Dash-8 je visokokrilec, s tem so gorivni hrami od tornih površin že tako daleč, da se iskrenje že ohladi in ne more prebiti
krilne pločevine. Gasilci so bili že v pripravljenosti, zato so vroče ali žareče površine ob tleh lahko hitro ohladili, kar lepo
vidite na sliki strani avherald.com

Letalci imajo izredne postopke letenja, kjer so seveda tudi takšni pristanki, ocenjene in opisane do potankosti. Vadijo jih
skozi celotno kariero poklicnega pilota. Danes, v dobi elektronike in računalništva je tudi izvajanje posebnih primerov
pristankov na simulatorju tako blizu resničnosti, da piloti prihajajo iz njih od gat do srajc popolnoma premočeni.
Pilot Dasha-7, kapitan Ed Powers, je v Newarku ravnal povsem v skladu s postopkom za tak primer. Na simulatorju ni smel
narediti napake, zato jo tudi na zasilnemu pristanku dne 18.maja 2013 ni bilo.

Dragi moji novinarji in tudi vsi uredniki !

Letalci se bodo zaradi dolžine današnjega zapisa spet vzvišeno zmrdovali: Saj najbrž veste: biti zrakoplovec (letalci izumi-
ramo) danes ni enostavno, zelo drago šolanje je to. Vendar pustimo jih tam kjer so in raje odkrijmo, vzrok današnjega zapisa.
Večina tistih pristankov letal, ki ste jih novinarji poimenovali zasilni pristanki, so bili predčasni, nenačrtovani, morda celo
nujni, vendar takih, resnično zasilnih, jih je bilo med njimi izredno malo ali celo nič. Moje poklicne znance pilote potniških
letal sem prosil, naj iz tistega angleškega "emergency landing" pogruntajo nekaj naših slovensko zvenečih poimenovanj, toda
po treh letih iz te moke še ni bilo nič. Poimenovanje "zasilni pristanek" se sliši dokaj strašljivo, kar se pri pridobivanju novih potnikov zagotovo ne sliši primerno.
Dogodek v Newarku sem uporabil kot primer, kaj zasilni pristanek v resnici je. Neka tehniška napaka je bila vzrok, da
pristanek Dasha ni mogel potekati tako, kot na splošno ali od nekega tipa letala pričakujemo. Lahko bi mu celo rekli "mila
oblika zasilnega pristanka", saj se je napaka odkrila pravočasno, motorja sta delovala, krmilje je delovalo, ledu ni bilo, spodaj
je bilo veliko letališče s potrebnimi službami in nikjer nobenega močvirja s krokodili, ki bi še dodatno oteževali reševanje.
Kljub naštetemu se ta pristanek vseeno razlikuje od pristanka letala v Muenchnu, ko je pilot leteč iz Grčije v London, ves
besen moral pristati zaradi kravala, zgage, divjanja in še drugih nenormalnosti, ki sta jih po letalu med letom počeli dve
pijani babnici. Nobene primerjave ni med tema pristankoma, toda vi novinarji ste oba, dashevega in minhenskega, označili
kot zasilna pristanka.
Prav zaradi možnosti razmisleka o razliki, sem primer opisal širše, kot bi bilo za nekatere potrebno.

Dodatek za preganjanje strahu:
Pred 30-timi leti je IAA imela dve štirimotorni letali Dash-8. Bili sta malce večji, vendar konstrukcijsko povsem podobni dvomotorni sedmici. Pri praktičnemu "šolanju za tip" je pri enemu od pristankov kolesje ostalo uvlečeno. Zakaj je bilo tako,
ni namen tega zapisa, pomemben je le razplet od škripajočega pristanka do ponovnega vzleta.
Čeprav je letalo brez koles nekaj nižje kot takrat, ko je na kolesih in je s tem pristanek malce spremenjen, je šolajoči se kandidat "Dasha brez koles" položil na tla (se dotaknil steze) tako natančno, kot bi v ljubljanskem aeroklubu pristajal z
jadralnim letalom Weihe. Tudi letalo se je obnašalo tako, saj je ob zaustavitvi pohlevno in počasi spustilo levo krilo do tal;
tako kot Weihe.
S cmokom v grlu so se začeli s proizvajalcem pogovarjati o popravilu, sploh pa zato, ker pri Kanadčanih (sumljivo, kajne ?)
ni bilo čutiti nobenega vznemirjenja. Vzrok tej hladnosti je bila konstrukcijska izvedba spodnjega dela trupa, ki je bila izmenljiva. Letalo ni imelo trupnih okvirjev v enem kosu, temveč je bila spodnja zaobljenost trupa posebej privijačena.
Kanadčani so prišli, od nekod so prispeli "rezervni deli" ; najraje bi rekel, da so jih imeli s seboj kar v nahrbtnikih. Dvignili so letalo in prvi dan "zmetali dol *pošmirglane" spodnje dele trupa, drugi dan pa privili spodnje elemente okvirjev, prikovičili
oplato in šli na pir". Saj vemo, da se kaj takega rado zgodi, zato smo tudi konstrukcijsko izvedbo prilagodili temu in letalo, ki je že v prometu, mora vendar čimprej nazaj gor, so povedali presenečenim slovenskim letalcem.
Verjel bi, da je tudi sedmica izdelana tako.

STRMOGLAVLJENJE
------------------------------
Spet smo brali o novi nesreči toplozračnega balona. Zapise in video posnetek padca smo videli na mnogih spletiščih in na tv. Vzrok nesreče naj bi bilo trčenje dveh balonov in posledično padec enega od njih na tla.
Kljub dobremu naslovu "Po trčenju v zraku padel na tla" in po tistem, kar se razločno vidi na amaterskem videu, se v temu
članku http://www.24ur.com/novice/crna-kronika/balon.html niso znali izogniti besedi strmoglavljenje

Na videu dogodka se vidi splahnela oblika balona, velika strganina na tkanini balonske vreče in večja hitrost padanja proti
tlom; Vroči zrak je skozi raztrganino ušel ven, vzgon se je zelo zmanjšal zaradi česar je sledil strm neupravljan spust proti tlom.Hitrost padanja je bila prevelika za varen dotik s tlemi in več potnikov balona je utrpelo znatne poškodbe; za tri izmed
njih so bile usodne.

Za tiste novinarje, ki želijo izvedeti kaj več http://www.aa.com.tr/en/life/182478--f Tukaj piše : »…The accident happened ..... when the balloon's envelope ripped open after colliding with the basket of another balloon in mid-air…..«
Košara zgornjega zrakoplova*** je ob močnejšem dotiku in drsenju pretrgala balonsko vrečo spodnjega zrakoplova***, nakar
se je zgodilo tisto, kar je napisano dva stavka poprej.

Med poročili na Planet TV nam gospa Jerca padca ni omenila, odločila se je za strmoglavljenje, zato ji priporočam, naj tudi
ona začne brati zapise v naši jezikovni temi na http://www.opensoaring.com/

Razlaga *** : Ko opisujemo balone, je beseda zrakoplov pravilno in uveljavljeno poimenovanje, saj je balon zvrst letalnikov,
ki so lažji od zraka, zato lahko plavajo ali lebdijo v njem.

[Pavel Magister]

Ta zapis je namenjen predvsem novinarjem in državnim uradnikom, vendar ne bo škodovalo, če ga boste prebrali tudi
letalci in sporočili v njem najdene morebitne napake amaterskega značaja..

BREZPILOTNI LETALNIKI ; letalne naprave, ki nočejo pluti
-------------------------------------------------------------------------------
Že nekaj let je od takrat, ko je v slovenskemu letalstvu začela nastajati nova zvrst letalnih naprav za katere se predvideva,
da bodo v bodočnosti pripravljane opravljati ne le vojaške, temveč tudi množico nadvse koristnihin pomembnih civilnih
nalog oz.opravil. To so letalne naprave, ki jih človek pilot elektronsko upravlja s tal, vendar so se zato, ker ne sedi v njih,
že od nastanka poimenovala kar brezpilotna letala.
Slovenci imamo strokovnjake aerodinamike, elektronike, konstrukterje in strokovnjake gradnje malih letal , vojake snovalce
teh naprav za njihove potrebe, ter vrsto letalskih modelarjev, ki so bili in so še vključeni v razvoj tega letalskega področja. Posebne izvedbe takšnih letalnih naprav so sposobne letenja tudi v brezzračnemu prostoru in v prostoru brez zemeljske
težnosti. Večina slovenskih ustvarjalcev teh naprav pri njihovemu poimenovanju ni imela nobene zadrege, poimenovali so
jih BREZPILOTNI LETALNIKI.

Predlagam da mi sledite pri preprostemu preizkusu. V guglovo iskalno vrstico vpišite poimenovanje "brezpilotni letalniki" in kliknite Enter ali če uporabim pogostejši izraz : zaguglajte brezpilotni letalniki !
Odprla se bo stran z desetimi naslovi in če upoštevamo še število strani, dobimo samo tu 90 naslovov, kjer se bralci lahko seznanijo s podatki o študiju, razvoju, konstruiranju, izdelavi, preizkušanju, prodaji slovenskih ali tujih BREZPILOTNIH LETALNIKOV. Odpiranje povezav sploh ni potrebno, saj nam že naslovi in nekaj besed pod njimi razločno povedo, da je
takšno poimenovanje uporabljeno tudi v besedilih pod njimi.

23.maja.2013 je bil na spletišču MMC RTV SLO v razdelku Znanost in tehnologija objavljen članek v kateremu pod glavnim naslovom piše : Pravna vprašanja novih vrst tehnologije.
http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnolo ... ami/309459 kot podnaslov pa preberemo naslednje obvestilo : "...Na ljubljanski pravni fakulteti poteka dvodnevna znanstvena konferen-
ca o uporabi t.i. trotov in brezpilotnih zračnih plovil, kjer udeleženci razglabljajo o pravnih vidikih te nove tehnologije...".

Poimenovanje takšnih letečih naprav v citiranemu stavku je drugačno, kot ga uporabljajo ljudje iz prvih dveh odstavkov,
zato je nepošteno, da bi njihovo strokovno utemeljeno poimenovanje spreminjali ljudje, ki so le opazovalci tega razvoja.

Na tv smo videli, ta članek pa nam "...dokaj redke udeležence..." potrjuje, zaradi česar je konferenca zagotovo potekala v tujem besedju. Za uporabo neprimernega slovenskega besedja v članku zagotovo ni odgovorna pooblaščenka Musarjeva,
temveč pisec članka sam, njegov urednik in še kakšen lektor / ica kot tista oseba, ki bi morala piscem v MMC-ju povedati,
da zračnih plovil nobena slovenska jezikovna knjiga, niti zakon ZLet, ne vsebuje.

O tem, ali je nujno potrebno uporabljati besedo trot, kar je prevod tuje besede drone, bi morali odgovoriti pristojni jeziko-slovci, vendar bi jim jaz, ko bi kot amater smel svetoval, da naj se najprej pošteje, koliko zvrsti teh brezpilotnih letalnikov
je že nastalo in se šele potem odloči, kaj bodo bp letala, "kvadrokopterji", ogledniki, n.pr.troti in kaj še vse ostalo.

Na strani z opisovanim člankom sem opazil povezavo, ki jo pravkar odpiram :
http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnolo ... ice/309854
Tu sem se ne le spotaknil, temveč kar padel preko naslednjega odstavka.

"...Upravljavec bo zračno plovilo lahko poslal do višine 150 metrov pri največji hitrosti 54 km na uro. Imeli bodo tudi infra-rdeče kamere in bodo zaznavali toploto, zato jih nemški železničarji nameravajo uporabljati predvsem v nočnih urah...".

V temu odstavku je poimenovanje zračno plovilo in še dve vsebinski napaki. Zato, ker si včasih upam razložiti tudi kak
tehniški pojem, bom to storil tudi zaradi padca preko tega odstavka. Kot pomoč bom uporabil še članek
http://sierra5.net/index.php?option=com ... iew&id=701 s spletišča sierra5.net.
Kot lahko uganete sami, je članek iz sierra5 predstavljen tako zaradi predstavitve poimenovanja brezpilotni letalnik, kot
tudi zaradi podatkov o največjih hitrostih ter višinah letenja današnjih slovenskih naprav te vrste.
- Zlahka ugotovimo, da so zmožnosti razmeroma preprostih brezpilotnih letalnikov že večje, kot je predvidena hitrost in delovna višina, ki jo navajajo nemške železnice (DB). Zaradi tega sklepamo, da sta navedeni višina 150m ter hitrost do
največ 54 kmh po ugotovitvah DB pravšni za najučinkovitejši nadzor nad škodljivci.
Kot drugi vzrok za omejitev višine je verjetna prilagoditev drugemu zračnemu prometu n.pr. bližnjemu letenju helikopter-
jih medicinske prve pomoči.
- B.p.letalniki DB bodo nepridiprave podnevi odkrivali kar s " prostim učem" , kar pa v mraku ali ponoči ni možno.
Učinkovito nočno opazovanje in morda tudi prepoznavo storilcev bodo omogočale infrardeče kamere, ki sopodnevi za ta
namen nepotrebne.
= Za pravilnost razlage bi bilo že dovolj, ko bi iz zadnjega dela stavka odstranili besedo "predvsem" in ko bi se MMC-jeve veščake elektronike prosilo za petminutno razlago o odkrivanju ter beleženju toplotnega sevanja. Domnevam, da bo lektor
MMC-ja moje mnenje zagotovo potrdil.

Rekorderja pri širjenju poimenovanja "zračno plovilo" sta dva :

- Slovenska vojska, ki že nekaj let opleta z napravo, ki se je v zadnjih nekaj letih iz dragocenega letala spremenilo najprej
v zračno, kmalu zatem pa že v kar navadno plovilo, od katerega je ostalo le ime Falcon. Moja trditev, da na MzO vsakega novega ministra najprej podučijo, da njihova t.i. flota plovil premore tudi plovilo falkon je bila potrjena tudi v tretje : zaguglajte besede minister Jakič, register plovil ali ranjenci in že prva povezava vam bo odprla pot do plovnega Falcona.

- Spletni članek http://www.24ur.com/brezpilotna-plovila ... ostri.html
Skupaj z naslovom članka "Foto: Brezpilotna plovila že zelo razširjena, zakoni pa preveč ostri " je v članku 4x uporabljena besedna zveza "zračno plovilo", 1x "brezpilotno zračno plovilo" , 1x "brezpilotno vozilo", 14x "plovilo"in 1x "zračno plovilo". Skupaj je v članku mokrih poimenovanj kar 21; pisec je nedvomno trdno prepričan, da je za kakovost napisanega članka
nujno potrebna tudi raba eksotičnega oz. v SSKJ nevpisanega besedja.

Dragi moji novinarji in drugi pisci.
Verjemite mi, da se slovensko besedje v zadnjih nekaj letih neodgovorno pači ne le po ulicah ali diskačih, temveč tudi tam, kjer se kaj takega tudi v sanjah ne bi smelo. Kdor bo bral zapise v forumski jezikovni temi
viewforum.php?f=11 na spletišču
http://www.opensoaring.com/ naj verjame, da je tamkajšnje letalsko besedje (in še kaj drugega) primerno tudi za javno
rabo v občilih kot tudi v državnih uradih.

Naj izrečem tudi vsaj eno POHVALNO MNENJE :
http://www.siol.net/novice/zanimivosti/ ... etrov.aspx V temu in še ostalih
šestih člankih o takšnih letalnikih je povsod uporabljeno le poimenovanje "brezpilotno letalo", kar je pravilno poimenovanje,
saj se v vseh člankih omenja le to zvrst brezpilotnih letalnikov.

Zapomnite si : leteča plovila po SSKJ ne obstajajo in zaradi tega brezpilotna leteča plovila pravtako ne morejo obstajati.

[LimaZulu]

Pavel,

Podpiram tvoja "proti-plovna" prizadevanja, hkrati pa me zanima ali si morda že vzel pod drobnogled besedišče Agencije, oziroma ali je bi kakšen odziv? Tam namreč lahko najdemo kar precej "plovnosti". Dokler bodo tam "pluli" nam ni pomoči!

LP

Luka

[Milan Korbar]

Intelekta - Brezpilotna letala - vsiljivci iz zraka je oddaja na Radiu Slovenija 1, ki je bila na sporedu včeraj,
18. 6. 2013. Priporočam zbrano poslušanje!