UBOGI SLOVENSKI JEZIK, jezik, ki ga niti država ne spoštuje
NET TV, Visoko nad oblaki, 16:05
----------------------------------------------------------------------------
Podzavestni dvojni klik na prvo tipko daljinca mi je odprl 11-ti tv kanal kabelske T2 na kateremu je tisti hip tekla šele napoved za neko letalsko oddajo.
Ne spomnim se, da bi v petih letih T2 kabelskega priključka sploh kdaj odkrival, kaj ponuja na zaslonu videna oznaka TV NET, zato sem prijetno
presenečen nadaljeval s spremljanjem slovensko podnaslovljenega tujega dokumentarca o začetkih letalstva.
Začetno navdušenje nad še nikoli videnim filmom se mi je ob prvih nenavadno tvorjenih stavkih začelo ohlajati, močnejši padec pa je povzročilo že
nekaj poimenovanj "zračno plovilo". Manjkajoče besede v stavkih kot tudi stavki sami, so mi že sproti ustvarjali mnenje, da prevajalec ni bil kos svoji nalogi.
Čeprav so bili v filmu predvajani posnetki, ki jih, kot sem sproti domneval, nisem še nikoli videl, se mi je "moj film" dokončno strgal ob prvi uporabi
besede nadzor, po kateri jih je sledilo še toliko, da bi se mi z lahkoto strgalo še kaj drugega kot tanki "film".
Brata Wright naj bi bila prva, ki sta spoznala pomembnost nadzorovanja letala, saj je že njuno prvo uspešno letalo imelo vgrajen sistem za njegovo nadzorovanje. Njuni sodobniki so poskušali leteti, vendar še vedno niso vsi spoznali, da bo uspeh zagotovljen šele, ko bo njihova letala možno uspešno
nadzorovati.
Eden izmed sodobnikov je zgradil na videz boljšo letalno napravo, vendar je bila težko nadzorujoča in s tem neuspešna. Drugi graditelj je na prvemu
letu zdrknil v notranjost letala, nadzornega središča ni dosegel, vendar ga je uspel povleči k sebi in kar od tam nadzoroval letalo toliko časa, dokler ni
zlezel nazaj na svoj za nadzor predvideni prostor.
Gornji odstavek je spisan po spominu, trak podnaslavljanja je tekel tako hitro, da na sprotno beleženje niti pomislil nisem; edina zabeležka, ki mi je
uspela, je bila vse do konca filma in še dlje, na novo odkrita enkratna besedna zveza "težko nadzorujoče" letalo.
Nadalnje brskanje se je dogajalo na spletu, kjer je bilo najdeno :
- naslov filma : Visoko nad oblaki, dokumentarna oddaja o dosežkih v letalstvu
- predvajanje filma : 31. okt. 2013 ob 16:05 na NET TV,11 kanal kabelske T2
- podjetje : NET TV d.o.o., uprava Dunajska c. 270, Ljubljana , v katerega sklopu je podjetje SHOWTEC, uredništvo, marketing in
tv produkcija, Mlinska ul. 22, Maribor, ki je v končni špici tudi še omenjeno s podatkom »tehnična obdelava«.tega filma.
Radovednost , kaj vse je možno videti na 11-temu kanalu mi je v začetku oktobra odkrila zadnjih ~ 8 minut filma v kateremu so me poučili, da krilo
in trup letala Comet niso prekrivale oplate temveč je lupino trupa in krilno pločevino zamenjala neka zadeva, imenova na obloga. Beseda okenski
okvir (letala) pa se jim je zdela preveč obrtniška, novo smešno poimenovanje pa mi je ušlo iz spomina.
Naslednji teden se je predstavljalo zadnje dizajne štirimotornih potniških letal z »batnimi motorji« in dizajnerje novih dizajnov med katerimi je
prednjačil dizajn Boeinga, model 707.
Nekateri potniki so še vedno prisegali na oboževano Lochedovo Conny, prikazana je bil tudi video, ki je prikazoval pohvalo o njenih sposobnostih :
kapitan nam je predstavil let brez lopatice št.1 ter nadaljeval do leta s še št.2 in št.3 ustavljenimi lopaticami.
Opis videnega po spominu je težaven ali kar nemogoč, saj tudi jaz, ki sem Conny že videl v živo (in še kot prtljaga letel z DC-6B), te razlage nisem
razumel.
Imel sem podzavestno predstavo, da se ti filmi kot mnoge nadaljevanke predvajajo enkrat tedensko in šele po teh »lopaticah« sem se zavedel, da so
si dnevi predvajanj sledili hitreje kot je dolžina tedna.
Ob pogledu v Delov Vikend me je obšla prava slabost : filmi s tem naslovom so predvajani vsak dan od ponedeljka do petka. Med zadnjm filmom, v
petek 8.11., v kateremu so ob predstavljanju vodilnih prometnih podjetij PanAm in BOAC z mrcvarjenjem slovenščine nadaljevali, sem se odločil za nadaljevanje tega že začetega, vendar prekinjenega zapisa.
Sredi junija 2012je bilo na sedem naslovnikov poslana enaka pisma, v katerih so bili pristojni naslovljenci obveščeni o neprimerni javni rabi besede
nadzor; 3.julija pa so bila na iste naslove poslana še pisma (na isto temo) kot dopolnilo prvih. Eno pismo izmed teh je bilo poslano na Inšpektorat RS
za kulturo in medije, glavni inšpektorici ge. Tamari Javornik. V njem je bil predlog za ukrepanje proti tv kanalu Na-Ge, saj je le ta v svojih tv dokumentarcih z napačno rabo besede nadzor močno onesnaževal našo letalščino. Odgovor, ki sem ga prejel je bil pravzaprav edini resni odgovor na
poslanih sedem pisem, vendar mi je bilo v njem potarnano (vsaj to), da pristojnosti do pravnih oseb, ki so registrirane v tujih državah nimajo, zaradi
česar nam le te lahko s satelitov nekaznovano pačijo naš jezik (zadnjih 5 besed je moj dodatek).
Tudi današnji zapis bo kar tak, kot je, poslan na imenovani inšpektorat.
Tokrat Inšpektoratu ne bo treba trepetati pred tujo zakonodajo, saj je NET TV s svojim studiem v MB slovensko podjetje s sedežem v Ljubljani, zato
se lahko upravičeno sklepa, da se bo jezik države RS zaščitil tako, kot je treba.
Moje mnenje o povsem neprimernemu prevodu podnaslavljanja teh filmov, ki velja tako za splošno, kot za strokovno (letalsko) besedje je le ocena državljana, zato predlagam, da Inšpektorat za natančnejšo oceno besedja letalske stroke zaprosi edino pristojno ustanovo, UL, ki na dveh fakultetah,
FS in FPP ob uporabi pravega letalskega besedja izobražuje študente letalskih smeri.
Ta sestavek bo z današnjim dnem objavljen v forumski jezikovni temi spletišča Opensoaring.com
viewforum.php?f=11 ter v naslednjih dneh še na nekaj pomembnih in
pristojnih naslovov.
Naš slovenski letalski jezik
Moderator: Pavel Magister
-
Pavel Magister
- Prispevkov: 226
- Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm
-
Pavel Magister
- Prispevkov: 226
- Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm
Re: Naš slovenski letalski jezik
UBOGI SLOVENSKI JEZIK, jezik, ki ga niti država ne spoštuje .......dopolnilo
NET TV, Visoko nad oblaki, 16:05
-----------------------------------------------------------------------------------------------
10.nov.2013 objavljenemu besedilu z naslovom Jezik, tak, kot ga pačijo nevedneži ; TV NET je bil danes, 11.nov.2013 spremenjen naslov, tukaj
pa podajam le za bralce spletišča Opensoaring.net še krajše dopolnilo.
Marsikdo izmed vas si bo ob branju osrednjega besedila z gornjim naslovom ustvaril mnenje, da sem spet nekje našel eno samo dlako, saj se
zaradi tistih nekej naštetih besed "pa res ne splača izgubljati časa", nekaj izmed vas pa bo še dodalo "saj smo vendar vsi vse razumeli ".
Pred menoj ni bil članek nekega spletišča, s katerega se neprimerno besedje lahko prepiše in postavi na ogled. Pred menoj je hitro tekel trak s prevodom, z množico raznovrstnih napak, ki se jih ni dalo povsem zapomniti. Zato sem iz kupa smetja vzel le nekaj primerkov in jih po spominu
vključil v podobno slišane stavke.
Zato, da boste vsaj napol verjeli tistemu, s čemer vas poskušam s tem besedilom obvestiti, se vsaj vzorčno prepričajte sami
Tistim, ki imate možnost ob 16 :05 sesti pred tv sprejemnik, ki predvaja tudi NET TV predlagam, da si v temu ali še v prihodnjem tednu ogledate
vsaj en film s tem naslovom, seveda s posebno pozornostjo na slovensko splošno in letalsko besedje. Domnevam, da se bo vaše mnenje ujemalo z
mojim.
Naslov prispevka je spremenjen zato, ker država takšne kršitve jezika neodgovorno dopušča.
NET TV, Visoko nad oblaki, 16:05
-----------------------------------------------------------------------------------------------
10.nov.2013 objavljenemu besedilu z naslovom Jezik, tak, kot ga pačijo nevedneži ; TV NET je bil danes, 11.nov.2013 spremenjen naslov, tukaj
pa podajam le za bralce spletišča Opensoaring.net še krajše dopolnilo.
Marsikdo izmed vas si bo ob branju osrednjega besedila z gornjim naslovom ustvaril mnenje, da sem spet nekje našel eno samo dlako, saj se
zaradi tistih nekej naštetih besed "pa res ne splača izgubljati časa", nekaj izmed vas pa bo še dodalo "saj smo vendar vsi vse razumeli ".
Pred menoj ni bil članek nekega spletišča, s katerega se neprimerno besedje lahko prepiše in postavi na ogled. Pred menoj je hitro tekel trak s prevodom, z množico raznovrstnih napak, ki se jih ni dalo povsem zapomniti. Zato sem iz kupa smetja vzel le nekaj primerkov in jih po spominu
vključil v podobno slišane stavke.
Zato, da boste vsaj napol verjeli tistemu, s čemer vas poskušam s tem besedilom obvestiti, se vsaj vzorčno prepričajte sami
Tistim, ki imate možnost ob 16 :05 sesti pred tv sprejemnik, ki predvaja tudi NET TV predlagam, da si v temu ali še v prihodnjem tednu ogledate
vsaj en film s tem naslovom, seveda s posebno pozornostjo na slovensko splošno in letalsko besedje. Domnevam, da se bo vaše mnenje ujemalo z
mojim.
Naslov prispevka je spremenjen zato, ker država takšne kršitve jezika neodgovorno dopušča.
-
Pavel Magister
- Prispevkov: 226
- Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm
Re: Naš slovenski letalski jezik
DOMAČE DVORIŠČE
-----------------------------
Zadnje tedne se vsakič, ko po nekajkrat dnevno prečkam domače dvorišče, prostor, ki mu pravimo tudi domača stran OS, spotaknem ob neko, od
konca meseca oktobra tam ležečo besedo. O skrbi nas letalcev samih, da bi bilo v našemu besedju vse manj napak, z drugimi besedami povedano,
o pometanju domačega dvorišča, je bilo v tej jezikovni temi napisanih že nekaj vrstic. Stalni (stari) bralci se boste spomnili naslova prispevka
"Nekoč kovit, danes produkt", objavljenega 16. 11. 2012, s katerim se je kot prvi strinjal naš somišljenik Milan, saj ga je že istega dne potrdil še s
svojim dodatkom. Modernejša jezikovna zvrst, " saj vsi vse razumemo", se je začela razvijati šele v letošnjemu poletju.
Najbrž je to bilo spomladi, ko je v kratkemu prispevku na TVS gostoval pomemben gospod nekega znanega ljubljanskega gostinskega podjetja, ki je ponosno kazal ter pripovedoval o produktih svojega oddelka ; beseda produkt je bila velikokrat uporabljena. Kdor bi ga le poslušal in ne videl slike
na zaslonu, bi bil prepričan, da nam na tv nek pomembni projektni manager razlaga o zadnjih dosežkih sodobne tehnike. Mene je radovednost
premamila in sem pogledal še na zaslon ter tam videl raznovrstne že dolgo znane slaščice, tudi take tortice, ki jih je že nekoč znal narediti gospod
Cuker aga, znani šef kuhinje Sulejmana veličastnega ; napredek v okusih, odkar niso več tortice temveč produkti, na tv ni bil razložen.
Na tega ljubljanskega Cuker ago se spomnim vsakič, ko na strani http://www.opensoaring.com/Novice/novic ... eteorologi preberem del
stavka v kateremu piše : "....so se odločili, da bodo čez zimo posodobili svoje produkte, ki jim vsi, ki jih vreme zanima bolj podrobno......."
in vsakič, ko me kdo vpraša če kaj vem, koliko daleč so že naši brniški meteorologi s svojimi novimi produkti.
Naša jezikovna tema je seveda namenjena le varovanju našega letalskega besedja, toda ker smo splošno besedo produkt kot nadomestek za imena
likov umetnostnega letenja odkrili in preganjali že lani, potem se ji moramo odpovedati tudi letos.
V kolikor bi bil danes znani meteorolog Miran Ferlan še vedno med nami, bi bil najbrž on tisti, ki bi pisca članka o Dnevu (meteo) odprtih vrat na
Brniku opomnil, da beseda produkt pri njih zagotovo ne bo nikoli v uporabi, saj se bodo tudi modernejše oblike zbiranja podatkov in vremenskih napovedi še v naprej uvrščale le med storitve : tisto šušljanje o "produktih", ki bi nastajali na modernih linijah za ustekleničenje ljubljanske megle,
ter o konzerviranih še uporabnih kumulusih je bilo najbrž mišljeno le kot predlog za sproščeno debato na koncu letalskih piknikov..
Pristojnost moderatorja (še vedno ne vem, kaj ta beseda pomeni), mi je urednik Niko podelil le za forumsko temo Naš slovenski letalski jezik
določil za moderatorja (še vedno ne vem, kaj ta beseda pomeni), zato mi je širše pometanje po straneh spletišča onemogočeno ; najbrž je urednik
s tem zavaroval najprej svoje produkte, zatem pa še takšne pisce kot je n.pr. tisti, ki s svojim vzornikom vred, že od 29.8.13 še vedno kot
slovenska podjetja žalostno propada na preletu nekje med Nassfeldom in Kaninom.
Niko, metlo v roke !
-----------------------------
Zadnje tedne se vsakič, ko po nekajkrat dnevno prečkam domače dvorišče, prostor, ki mu pravimo tudi domača stran OS, spotaknem ob neko, od
konca meseca oktobra tam ležečo besedo. O skrbi nas letalcev samih, da bi bilo v našemu besedju vse manj napak, z drugimi besedami povedano,
o pometanju domačega dvorišča, je bilo v tej jezikovni temi napisanih že nekaj vrstic. Stalni (stari) bralci se boste spomnili naslova prispevka
"Nekoč kovit, danes produkt", objavljenega 16. 11. 2012, s katerim se je kot prvi strinjal naš somišljenik Milan, saj ga je že istega dne potrdil še s
svojim dodatkom. Modernejša jezikovna zvrst, " saj vsi vse razumemo", se je začela razvijati šele v letošnjemu poletju.
Najbrž je to bilo spomladi, ko je v kratkemu prispevku na TVS gostoval pomemben gospod nekega znanega ljubljanskega gostinskega podjetja, ki je ponosno kazal ter pripovedoval o produktih svojega oddelka ; beseda produkt je bila velikokrat uporabljena. Kdor bi ga le poslušal in ne videl slike
na zaslonu, bi bil prepričan, da nam na tv nek pomembni projektni manager razlaga o zadnjih dosežkih sodobne tehnike. Mene je radovednost
premamila in sem pogledal še na zaslon ter tam videl raznovrstne že dolgo znane slaščice, tudi take tortice, ki jih je že nekoč znal narediti gospod
Cuker aga, znani šef kuhinje Sulejmana veličastnega ; napredek v okusih, odkar niso več tortice temveč produkti, na tv ni bil razložen.
Na tega ljubljanskega Cuker ago se spomnim vsakič, ko na strani http://www.opensoaring.com/Novice/novic ... eteorologi preberem del
stavka v kateremu piše : "....so se odločili, da bodo čez zimo posodobili svoje produkte, ki jim vsi, ki jih vreme zanima bolj podrobno......."
in vsakič, ko me kdo vpraša če kaj vem, koliko daleč so že naši brniški meteorologi s svojimi novimi produkti.
Naša jezikovna tema je seveda namenjena le varovanju našega letalskega besedja, toda ker smo splošno besedo produkt kot nadomestek za imena
likov umetnostnega letenja odkrili in preganjali že lani, potem se ji moramo odpovedati tudi letos.
V kolikor bi bil danes znani meteorolog Miran Ferlan še vedno med nami, bi bil najbrž on tisti, ki bi pisca članka o Dnevu (meteo) odprtih vrat na
Brniku opomnil, da beseda produkt pri njih zagotovo ne bo nikoli v uporabi, saj se bodo tudi modernejše oblike zbiranja podatkov in vremenskih napovedi še v naprej uvrščale le med storitve : tisto šušljanje o "produktih", ki bi nastajali na modernih linijah za ustekleničenje ljubljanske megle,
ter o konzerviranih še uporabnih kumulusih je bilo najbrž mišljeno le kot predlog za sproščeno debato na koncu letalskih piknikov..
Pristojnost moderatorja (še vedno ne vem, kaj ta beseda pomeni), mi je urednik Niko podelil le za forumsko temo Naš slovenski letalski jezik
določil za moderatorja (še vedno ne vem, kaj ta beseda pomeni), zato mi je širše pometanje po straneh spletišča onemogočeno ; najbrž je urednik
s tem zavaroval najprej svoje produkte, zatem pa še takšne pisce kot je n.pr. tisti, ki s svojim vzornikom vred, že od 29.8.13 še vedno kot
slovenska podjetja žalostno propada na preletu nekje med Nassfeldom in Kaninom.
Niko, metlo v roke !
-
Pavel Magister
- Prispevkov: 226
- Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm
Re: Naš slovenski letalski jezik
STRMOGLAVLJENJE HELIKOPTERJEV
-------------------------------------------------------
O strmoglavljenju je bilo tukaj napisano že preveč vrstic, toda dokler vsi pisci - jezikoslovci, pisci slovarjev (PONS), novinarji in še kdo -
takšnega besedja ne bodo spoznali svojih napak, bodo neprijetni dogodki še v naprej opisovani le z neprimernim besedjem. Čeprav v občilih z
besedo strmoglavljanje poimenujejo vse letalske nesrečne dogodke, smo v zapisih naše jezikovne teme dosedaj razpravljali predvsem le o rabi
te besede v zvezi z letali.
Naraščanje sposobnosti helikopterjev (rotokrilcev) je bilo tudi širši javnosti vsa leta sproti dovolj predstavljano. Na tv smo videli posnetke iz Farnborougha, Pariza in raznih drugih letalskih prireditev, kjer se je kot pravi akrobatski program prikazovalo najnovejše zmogljivosti teh
letalnih naprav. V živo sem ga videl v Zeltwegu, kako pa se Eurocopter lahko postavlja na nos, torej strmo navzdol, pa lahko ocenite z ogledom
tega videa : http://www.genspot.com/video-79308/akro ... terja.aspx
Za takšno strmo postavljanje na nos, kot ga vidimo na videu helikopteji niso izdelani. Svoje naloge opravljajo predvsem v vodoravnem letu
(prevozi ali opazovanja), kot tudi v lebdenju, kjer dvigajo ali spuščajo razna bremena ali rešujejo ljudi. Kadar "gre kaj narobe" ne utegnejo *strmoglavljati na glavo*, temveč kar padejo navzdol.
Razpravo o takšnem padcu sem nameraval načeti že pred dvema letoma, takrat, ko je bil na nekemu spletu objavljen video o nesrečnemu
dogodku, v kateremu se je manjši avstralski helikopter zapletel med stavbo in gradbeni žerjav. Po trku je ostanek letalnika brez rotorskih krakov
in repa, ne da bi se postavil na nos zdrsnil med zgradbo in žerjavom navzdol (padel dol) ter tam zagozden obtičal nekaj metrov nad tlemi.
Razbitina se ni vžgala in pilot je uspel izstopiti nepoškodovan.
Kljub temu, da je bil video o tem padanju na voljo že ob prvih poročilih in da videno padanje nikakor ni bilo podobno strmoglavljanju, so vsi slo. poročevalci kar tekmovali, v kateremu od njihovih zapisov bo beseda strmoglavljanje največkrat uporabljena.
Zato, ker je moje znanje o letenju helikopterjev temeljilo (in še vedno) le na približno 10-tih letih v prostoru za "kufre" (pravi letalci bodo
razumeli kaj naj bi to bilo) sem nameraval za pomoč pri pisanju prositi znanega Franca Lajovica, letalca, ki dobro pozna razliko letenja obeh vrst letalnikov. Vse je šlo narobe : naključnega srečanja z Lajkom ni in ni bilo, nakar se mi je zbrisala še shranjena povezava na tisti avstralski video in
dve leti sta hitro minili.
Dogodek, ki se je zgodil konec novembra na Škotskem me je spet spomnil na namero, Poskusil ga bom omeniti le na kratko in po svoje, brez
Lajovica in upam, da bo zapis razumljen vsem : tako novinarjem, kot vsem ostalim bralcem.
Za uvodno predstavitev, katere oblike leta helikopterjev naši vrli novinarji poimenujejo strmoglavljanje, si (ponovno) oglejmo nekaj starejših člankov :
http://24ur.com/novice/svet/video-strmo ... terja.html
V naslovu in še pod naslovom nam pisec 24ur oznani strmoglavljenje, v naslednji vrstici pa pravilno napiše, da je helikopter PADEL le nekaj
sekund po vzletu.
Marsikdo, tudi taki ki se le površno spoznajo na letalstvo o vzroku te nesreče ne bi ugibali temveč bi takoj ocenili, da je bil let tako nizko nad stavbami izveden ne zaradi tehnične napake temveč nalašč, enako tudi strmi let navzgor in še navzdol. Smola je bila, ker je pilot let navzdol
izvlekel morda sekundo prepozno in zato (najbrž izgubil stavo) zaoral po tleh.
Kakšna očala uporabljajo novinarji, da v takih primerih vidijo strmoglavljanje jih sprašujem tukaj in če bom koga ob priliki od njih srečal, ga
bom vprašal še enkrat.
Zanimivi so tudi komentarji pod tem člankom; naj omenim le nekaj njih :
- hanzz ob 07:35:05, je pravilno ocenil vzrok te nesreče,
- Mr. Somebody je podal za javnost dokaj razumljivi vzrok padca, Eastman mu je dodal resničen podatek in preberite še, kaj je temu dodal še drekcpekc, ,
- SimonMarini je povedal tisto, kar vam vsem pripovedujem že več let : "....To nima veze s strmoglavljenjem. Ni vsaka nesreča letala-helikop-
terja kar strmoglavljenje.
Lahko uganete, da sem komentarje tukaj dodal prav zaradi SimonMarinijevega resnično pametnega mnenja, ki so ga, žal, uredniki 24ur najbrž
tudi tokrat "avtonomno" prezrli.
http://www.slovenskenovice.si/bizarno/v ... likopterja
Isti dogodek je pisec Novic opisal malce drugače : strmoglavil je le v podnaslovu, v nadaljevanju je let opisal dokaj natančno, le podatka, kdo
mu je prišepnil, da je tisto oranje po tleh označil kot zasilni pristanek, žal ne omenja.
http://www.24ur.com/ekskluziv/zanimivos ... opter.html
Ne samo v naši Sloveniji, tudi drugod po svetu so ljudje postali zelo zanikrni. Ta lastnost je nalezljiva, saj če nekdo nekaj ušpiči, vsi kot
papagaji ponavljajo za njim. Že dve leti in več je moderno izgubljanje vsega, kar komu pade na misel. Na naših tv postajah poročajo o
izgubljanju nadzora vseh vrst vozil, tudi avtobusov, v temu članku pa beremo, kako je pilot izgubil nadzor nad helikopterjem in zato kar padel
dol ali bolj »kumštno« povedano kar strmoglavil.
Dragi bralci in novinarji, če vidite voznika avtobusa, da nima rok na volanu in namesto da bi vozil (sukal volan), vožnjo le nadzoruje, nemudoma pokličite policijo, saj če se je izgubil in ne ve, zakaj je tam tisti obroč, potem naj gre raje med jezikoslovce. Lajko in piloti policijskih helikop-terjev niso tako zanikrni, kot se hoče prikazati pilote ameriških Apačev, saj še vedno svoje letalnike vzorno – tudi v ostrih zavojih – pilotirajo (krmarijo) in zato ostanejo gor, tuji nenadzorovani Apači pa, kot se na videu vidi ter v članku prebere, kar strmoglavijo.
Naši jezikoslovci so tako obremenjeni s štrikanjem resolucije o jezikovni politiki, da uhajanja jezikovnih vajeti iz rok sploh ne vidijo ali
natančneje rečeno, nočejo videti. V kolikor bi se novinarji, tudi tv zvezdniki kalibra Dejan Ladika, ob teh »nadzorovanjih« spomnili, da je
njihovo vozniško dovoljenje izdano za voženje in ne za nadzorovanje vožnje avtomobilov, ter povleklli še vzporednice s pilotiranjem letal,
potem bi bilo to moje utrujajoče pametovanje lahko dokaj krajše.
Verjetno tudi letalce s kakim državnim uradnikom vred še vedno zanima, zakaj sta ta dva helikopterja padla dol ? Jaz nisem strokovnjak, vendar
sem opazil, da sta oba izvedla strmi dvig in oster zavoj v levo, rotor letalnika se pa vrti v desno ? Bi bila verjetnost nesreče pri enakega manevru
v desno enaka ? Lajkove številke spet nisem našel, zato bo razlaga opisana ob kaki drugi priložnosti in v drugi temi.
http://www.24ur.com/video-helikopter-tr ... icnik.html Kdo je napisal ta članek ni nikjer (niti s kraticami) označeno. Domnevam, da ta oseba prebira našo jezikovno temo, saj je brez besede strmoglavljenje povsem natančno opisala nesrečni dogodek.
Na koncu še primer Glasgow.
Besedje opisov nedavne helikopterske nesreče v Glasgowu v naših občilih je bilo tako moteče šablonsko (strmoglavo), da moram pisce člankov in seveda tudi ISJ FR ZRC SAZU opozoriti, naj se odločijo in to besedo ohranijo le za oznako padcev politikov.
- http://www.siol.net/novice/crna_kronika ... opter.aspx
- http://www.24ur.com/foto-helikopter-je- ... sgowa.html
V naslovih obeh člankov so se urednik in pisci sicer izognili rabi besede strmoglavljanje, vendar so ta manko že v podnaslovu takoj nadoknadili :
»…Po navedbah prič je helikopter na stavbo padel iznenada, "kot kamen", …«
Dragi moji novinarji ! V kolikor ste s prevodom povzeli primerjavo navzdolnega gibanja helikopterja s padcem kamna bi se morali zavedati, da
padec kamna nikoli ne imenujemo strmoglavljanje in bi zato morali to besedo – kar brez posveta z lektorjem – že brez mene sami opustiti.
- http://www.rtvslo.si/svet/glasgow-helik ... vih/323852
Moji stari znanci na MMC strmoglavljanje (najbrž ob primernem negodovanju lektoric) to nesrečno besedo že opuščajo. V njihovem poročilu je napisana le enkrat in ko bodo tamkajšnji pisci prebrali to današnje pisanje bodo spoznali, da so v temu primeru storili le eno napako, vendar je ta »enkrat« za nekajletno znanstvo seveda že prevečkrat.
- http://www.delo.si/novice/svet/na-pub-v ... opter.html
Delo je v članku strmoglavilo vsaj enkrat več kot ostali ; njihov članek pa omenjam zaradi zanimivega komentarja, ki ga je napisal svatne*,
30. november 2013, ob 10:12:50, ki pravi :
»….Helikopter nima glave niti ni strmoglavec. Helikopter - ima v navadi, da vzleta, leti in pristaja - se lahko tudi zruši ali preprosto pade….«.
Gospod svatne*, vaše mnenje mi veliko pomeni, saj ob njem bralci (tudi letalci) spoznajo, da med mojim preganjanjem strmoglavljanja (in
ostalih neumnosti) nisem osamljen. Iskrena hvala za vaše pomoč.
Nesreča v Glasgowu je bila take vrste, da ni takoj utonila v pozabo. Po dobrem mesecu dni so skozi isto luknjo, ki je nastala pri prebitju strehe zgradbe, dvignili »torzo« padlega letalnika. To besedo sem http://www.24ur.com/pilot-pred-navpicni ... pomoc.html
uporabil zato, ker takšen vtis dobimo pri ogledu povečave slike. Dolžina luknje v strehi je krajša kot je dolžina izvlečenega ostanka letalnika ;
krajši je le za manjkajoči repni rotor. Ko primerjamo obe dolžini in kot na pasovih visečega torza se nam vse troje nekako ujema in že ugibamo,
če je morda pod takim kotom tudi treščil in prebil streho zgradbe.
S tem ugibanjem ne posegam v določanje vzroka nesreče temveč želim piscem člankov prikazati, da bi tudi oni ob ščepcu logike lahko pomislili
na kaj podobnega in ob upoštevanju svojega besedila »…je bil lokal popolnoma uničen, helikopter pa ne..« že sami spoznali, da padec na streho zagotovo ni bil strmoglavi let ali strmoglavljenje, kot ga oni in ISJ imenujejo.
Gornje besedilo velja tudi za poročanje istega spletišča
http://www.24ur.com/za-strmoglavljenje- ... apaka.html obenem pa izkoristim priliko, da pisca STA / U.Z. še poučim, da vrtljaje turbine turbogrednega motorja (od 30 – 35 tisoč vrtljajev) zmanjša na vrtljaje gredi helikopterjevega rotorja (od 300 – 350)
le planetni reduktor, ki pa nima možnosti spreminjanja stopenj (območij) zmanjšanja vrtljajev, kot jih ima menjalnik v avtomobilu.
- MMC RTVS je zgoraj že omenjena, večkrat je bila tudi že pohvaljena. Med njihovimi, pred kamero nastopajočimi tovariši pa jih je nekaj, ki
imajo o znanju slovenskega letalskega besedja povsem svoje, »avtonomno« mnenje in kot sklepam, naše jezikovne teme nočejo brati. Bom
povedal takole : takrat, ko so na spletiščih prikazovali sliko dvignjenega torza helikopterja, so na TVS IP pokazali enako, toda »gibljivo« sliko
tega dviganja ; kakorkoli že, oboji so videli enako razbitino. V vmesnih poročilih je Seku pravilno poročal o padcu in »zgrmenju skozi streho v notranjost«, avtonomni Dejan pa je poročal še po starem, saj je strmoglavljal tako petih, kot ob sedmih.
Znano mi je, da je letalec Franc Lajevec leta 2011 prebiral http://www.opensoaring.com/ in seveda tudi forumsko jezikovno temo. Upam, da
bo prebral tudi današnje pisanje in ker krovna organizacija nima pooblaščenca za panogo rotokrilcev ga prosim, da kot pristojna (kompetentna)
oseba o njem podal tudi svoje strokovno mnenje.
-------------------------------------------------------
O strmoglavljenju je bilo tukaj napisano že preveč vrstic, toda dokler vsi pisci - jezikoslovci, pisci slovarjev (PONS), novinarji in še kdo -
takšnega besedja ne bodo spoznali svojih napak, bodo neprijetni dogodki še v naprej opisovani le z neprimernim besedjem. Čeprav v občilih z
besedo strmoglavljanje poimenujejo vse letalske nesrečne dogodke, smo v zapisih naše jezikovne teme dosedaj razpravljali predvsem le o rabi
te besede v zvezi z letali.
Naraščanje sposobnosti helikopterjev (rotokrilcev) je bilo tudi širši javnosti vsa leta sproti dovolj predstavljano. Na tv smo videli posnetke iz Farnborougha, Pariza in raznih drugih letalskih prireditev, kjer se je kot pravi akrobatski program prikazovalo najnovejše zmogljivosti teh
letalnih naprav. V živo sem ga videl v Zeltwegu, kako pa se Eurocopter lahko postavlja na nos, torej strmo navzdol, pa lahko ocenite z ogledom
tega videa : http://www.genspot.com/video-79308/akro ... terja.aspx
Za takšno strmo postavljanje na nos, kot ga vidimo na videu helikopteji niso izdelani. Svoje naloge opravljajo predvsem v vodoravnem letu
(prevozi ali opazovanja), kot tudi v lebdenju, kjer dvigajo ali spuščajo razna bremena ali rešujejo ljudi. Kadar "gre kaj narobe" ne utegnejo *strmoglavljati na glavo*, temveč kar padejo navzdol.
Razpravo o takšnem padcu sem nameraval načeti že pred dvema letoma, takrat, ko je bil na nekemu spletu objavljen video o nesrečnemu
dogodku, v kateremu se je manjši avstralski helikopter zapletel med stavbo in gradbeni žerjav. Po trku je ostanek letalnika brez rotorskih krakov
in repa, ne da bi se postavil na nos zdrsnil med zgradbo in žerjavom navzdol (padel dol) ter tam zagozden obtičal nekaj metrov nad tlemi.
Razbitina se ni vžgala in pilot je uspel izstopiti nepoškodovan.
Kljub temu, da je bil video o tem padanju na voljo že ob prvih poročilih in da videno padanje nikakor ni bilo podobno strmoglavljanju, so vsi slo. poročevalci kar tekmovali, v kateremu od njihovih zapisov bo beseda strmoglavljanje največkrat uporabljena.
Zato, ker je moje znanje o letenju helikopterjev temeljilo (in še vedno) le na približno 10-tih letih v prostoru za "kufre" (pravi letalci bodo
razumeli kaj naj bi to bilo) sem nameraval za pomoč pri pisanju prositi znanega Franca Lajovica, letalca, ki dobro pozna razliko letenja obeh vrst letalnikov. Vse je šlo narobe : naključnega srečanja z Lajkom ni in ni bilo, nakar se mi je zbrisala še shranjena povezava na tisti avstralski video in
dve leti sta hitro minili.
Dogodek, ki se je zgodil konec novembra na Škotskem me je spet spomnil na namero, Poskusil ga bom omeniti le na kratko in po svoje, brez
Lajovica in upam, da bo zapis razumljen vsem : tako novinarjem, kot vsem ostalim bralcem.
Za uvodno predstavitev, katere oblike leta helikopterjev naši vrli novinarji poimenujejo strmoglavljanje, si (ponovno) oglejmo nekaj starejših člankov :
http://24ur.com/novice/svet/video-strmo ... terja.html
V naslovu in še pod naslovom nam pisec 24ur oznani strmoglavljenje, v naslednji vrstici pa pravilno napiše, da je helikopter PADEL le nekaj
sekund po vzletu.
Marsikdo, tudi taki ki se le površno spoznajo na letalstvo o vzroku te nesreče ne bi ugibali temveč bi takoj ocenili, da je bil let tako nizko nad stavbami izveden ne zaradi tehnične napake temveč nalašč, enako tudi strmi let navzgor in še navzdol. Smola je bila, ker je pilot let navzdol
izvlekel morda sekundo prepozno in zato (najbrž izgubil stavo) zaoral po tleh.
Kakšna očala uporabljajo novinarji, da v takih primerih vidijo strmoglavljanje jih sprašujem tukaj in če bom koga ob priliki od njih srečal, ga
bom vprašal še enkrat.
Zanimivi so tudi komentarji pod tem člankom; naj omenim le nekaj njih :
- hanzz ob 07:35:05, je pravilno ocenil vzrok te nesreče,
- Mr. Somebody je podal za javnost dokaj razumljivi vzrok padca, Eastman mu je dodal resničen podatek in preberite še, kaj je temu dodal še drekcpekc, ,
- SimonMarini je povedal tisto, kar vam vsem pripovedujem že več let : "....To nima veze s strmoglavljenjem. Ni vsaka nesreča letala-helikop-
terja kar strmoglavljenje.
Lahko uganete, da sem komentarje tukaj dodal prav zaradi SimonMarinijevega resnično pametnega mnenja, ki so ga, žal, uredniki 24ur najbrž
tudi tokrat "avtonomno" prezrli.
http://www.slovenskenovice.si/bizarno/v ... likopterja
Isti dogodek je pisec Novic opisal malce drugače : strmoglavil je le v podnaslovu, v nadaljevanju je let opisal dokaj natančno, le podatka, kdo
mu je prišepnil, da je tisto oranje po tleh označil kot zasilni pristanek, žal ne omenja.
http://www.24ur.com/ekskluziv/zanimivos ... opter.html
Ne samo v naši Sloveniji, tudi drugod po svetu so ljudje postali zelo zanikrni. Ta lastnost je nalezljiva, saj če nekdo nekaj ušpiči, vsi kot
papagaji ponavljajo za njim. Že dve leti in več je moderno izgubljanje vsega, kar komu pade na misel. Na naših tv postajah poročajo o
izgubljanju nadzora vseh vrst vozil, tudi avtobusov, v temu članku pa beremo, kako je pilot izgubil nadzor nad helikopterjem in zato kar padel
dol ali bolj »kumštno« povedano kar strmoglavil.
Dragi bralci in novinarji, če vidite voznika avtobusa, da nima rok na volanu in namesto da bi vozil (sukal volan), vožnjo le nadzoruje, nemudoma pokličite policijo, saj če se je izgubil in ne ve, zakaj je tam tisti obroč, potem naj gre raje med jezikoslovce. Lajko in piloti policijskih helikop-terjev niso tako zanikrni, kot se hoče prikazati pilote ameriških Apačev, saj še vedno svoje letalnike vzorno – tudi v ostrih zavojih – pilotirajo (krmarijo) in zato ostanejo gor, tuji nenadzorovani Apači pa, kot se na videu vidi ter v članku prebere, kar strmoglavijo.
Naši jezikoslovci so tako obremenjeni s štrikanjem resolucije o jezikovni politiki, da uhajanja jezikovnih vajeti iz rok sploh ne vidijo ali
natančneje rečeno, nočejo videti. V kolikor bi se novinarji, tudi tv zvezdniki kalibra Dejan Ladika, ob teh »nadzorovanjih« spomnili, da je
njihovo vozniško dovoljenje izdano za voženje in ne za nadzorovanje vožnje avtomobilov, ter povleklli še vzporednice s pilotiranjem letal,
potem bi bilo to moje utrujajoče pametovanje lahko dokaj krajše.
Verjetno tudi letalce s kakim državnim uradnikom vred še vedno zanima, zakaj sta ta dva helikopterja padla dol ? Jaz nisem strokovnjak, vendar
sem opazil, da sta oba izvedla strmi dvig in oster zavoj v levo, rotor letalnika se pa vrti v desno ? Bi bila verjetnost nesreče pri enakega manevru
v desno enaka ? Lajkove številke spet nisem našel, zato bo razlaga opisana ob kaki drugi priložnosti in v drugi temi.
http://www.24ur.com/video-helikopter-tr ... icnik.html Kdo je napisal ta članek ni nikjer (niti s kraticami) označeno. Domnevam, da ta oseba prebira našo jezikovno temo, saj je brez besede strmoglavljenje povsem natančno opisala nesrečni dogodek.
Na koncu še primer Glasgow.
Besedje opisov nedavne helikopterske nesreče v Glasgowu v naših občilih je bilo tako moteče šablonsko (strmoglavo), da moram pisce člankov in seveda tudi ISJ FR ZRC SAZU opozoriti, naj se odločijo in to besedo ohranijo le za oznako padcev politikov.
- http://www.siol.net/novice/crna_kronika ... opter.aspx
- http://www.24ur.com/foto-helikopter-je- ... sgowa.html
V naslovih obeh člankov so se urednik in pisci sicer izognili rabi besede strmoglavljanje, vendar so ta manko že v podnaslovu takoj nadoknadili :
»…Po navedbah prič je helikopter na stavbo padel iznenada, "kot kamen", …«
Dragi moji novinarji ! V kolikor ste s prevodom povzeli primerjavo navzdolnega gibanja helikopterja s padcem kamna bi se morali zavedati, da
padec kamna nikoli ne imenujemo strmoglavljanje in bi zato morali to besedo – kar brez posveta z lektorjem – že brez mene sami opustiti.
- http://www.rtvslo.si/svet/glasgow-helik ... vih/323852
Moji stari znanci na MMC strmoglavljanje (najbrž ob primernem negodovanju lektoric) to nesrečno besedo že opuščajo. V njihovem poročilu je napisana le enkrat in ko bodo tamkajšnji pisci prebrali to današnje pisanje bodo spoznali, da so v temu primeru storili le eno napako, vendar je ta »enkrat« za nekajletno znanstvo seveda že prevečkrat.
- http://www.delo.si/novice/svet/na-pub-v ... opter.html
Delo je v članku strmoglavilo vsaj enkrat več kot ostali ; njihov članek pa omenjam zaradi zanimivega komentarja, ki ga je napisal svatne*,
30. november 2013, ob 10:12:50, ki pravi :
»….Helikopter nima glave niti ni strmoglavec. Helikopter - ima v navadi, da vzleta, leti in pristaja - se lahko tudi zruši ali preprosto pade….«.
Gospod svatne*, vaše mnenje mi veliko pomeni, saj ob njem bralci (tudi letalci) spoznajo, da med mojim preganjanjem strmoglavljanja (in
ostalih neumnosti) nisem osamljen. Iskrena hvala za vaše pomoč.
Nesreča v Glasgowu je bila take vrste, da ni takoj utonila v pozabo. Po dobrem mesecu dni so skozi isto luknjo, ki je nastala pri prebitju strehe zgradbe, dvignili »torzo« padlega letalnika. To besedo sem http://www.24ur.com/pilot-pred-navpicni ... pomoc.html
uporabil zato, ker takšen vtis dobimo pri ogledu povečave slike. Dolžina luknje v strehi je krajša kot je dolžina izvlečenega ostanka letalnika ;
krajši je le za manjkajoči repni rotor. Ko primerjamo obe dolžini in kot na pasovih visečega torza se nam vse troje nekako ujema in že ugibamo,
če je morda pod takim kotom tudi treščil in prebil streho zgradbe.
S tem ugibanjem ne posegam v določanje vzroka nesreče temveč želim piscem člankov prikazati, da bi tudi oni ob ščepcu logike lahko pomislili
na kaj podobnega in ob upoštevanju svojega besedila »…je bil lokal popolnoma uničen, helikopter pa ne..« že sami spoznali, da padec na streho zagotovo ni bil strmoglavi let ali strmoglavljenje, kot ga oni in ISJ imenujejo.
Gornje besedilo velja tudi za poročanje istega spletišča
http://www.24ur.com/za-strmoglavljenje- ... apaka.html obenem pa izkoristim priliko, da pisca STA / U.Z. še poučim, da vrtljaje turbine turbogrednega motorja (od 30 – 35 tisoč vrtljajev) zmanjša na vrtljaje gredi helikopterjevega rotorja (od 300 – 350)
le planetni reduktor, ki pa nima možnosti spreminjanja stopenj (območij) zmanjšanja vrtljajev, kot jih ima menjalnik v avtomobilu.
- MMC RTVS je zgoraj že omenjena, večkrat je bila tudi že pohvaljena. Med njihovimi, pred kamero nastopajočimi tovariši pa jih je nekaj, ki
imajo o znanju slovenskega letalskega besedja povsem svoje, »avtonomno« mnenje in kot sklepam, naše jezikovne teme nočejo brati. Bom
povedal takole : takrat, ko so na spletiščih prikazovali sliko dvignjenega torza helikopterja, so na TVS IP pokazali enako, toda »gibljivo« sliko
tega dviganja ; kakorkoli že, oboji so videli enako razbitino. V vmesnih poročilih je Seku pravilno poročal o padcu in »zgrmenju skozi streho v notranjost«, avtonomni Dejan pa je poročal še po starem, saj je strmoglavljal tako petih, kot ob sedmih.
Znano mi je, da je letalec Franc Lajevec leta 2011 prebiral http://www.opensoaring.com/ in seveda tudi forumsko jezikovno temo. Upam, da
bo prebral tudi današnje pisanje in ker krovna organizacija nima pooblaščenca za panogo rotokrilcev ga prosim, da kot pristojna (kompetentna)
oseba o njem podal tudi svoje strokovno mnenje.
-
Pavel Magister
- Prispevkov: 226
- Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm
Re: Naš slovenski letalski jezik
SOŽITJE S PTICAMI NEKOČ, VČERAJ IN DANES
-----------------------------------------------------------
Zamisel o omembi ptiča sova v naši jezikovni temi je nastala med gledanjem tv programa na TVS : prvič v dnevnih poročilih in nato mesec dni
kasneje še v oddaji o živalih. Ne bom po svoje pametoval, zato za začetek raje preberite, kaj o SOVAH piše v temu spletnemu članku :
http://www.biblioblog.si/2010/12/sova-s ... -tudi.html Še vedno poznam dovolj znanih letalcev, med njimi tudi koga
iz nekdanje AMŠ (v času kratic vam prepoznava le-te zagotovo ne bo delala težav), zato sklepam, da bo nekaterim izmed njih vsebina tega članka koristno razširila obzorje, ki v letalstvu nima meja.
V nadaljevanju moram vse letalce, še posebej tiste, ki danes v plovilih ponosno plujejo (pljujejo) po nebu, spomniti na velikega moža, ki je živel
v srednjem veku in že takrat dokaj resno raziskoval možnost druženja s ptiči : seveda ne med ptičjim iskanjem urhov in glist po mokrih tleh,
temveč kar med njihovim letom po zraku, nekje visoko zgoraj.
Našega soseda, Leonarda da Vincija, 1452 - 1519, http://sl.wikipedia.org/wiki/Leonardo_da_Vinci slovenska Vikipedija v poglavju »Znanost in
tehnika« opiše takole :
".... Očaran nad letenjem je namenil veliko pozornost preučevanju leta ptičev ter izdelal več načrtov za letalne stroje, med njimi za helikopter
za štiri osebe (ki ne bi mogel delovati, ker bi se zaradi ohranitve vrtilne količine vrtel okoli svoje osi) ter lahko jadralno letalo, ki bi lahko letelo.
3. januarja 1496 je opravil neuspešen preizkus letalne naprave lastne konstrukcije.....".
Ptiči in raziskave o njihovem čudovitem gibanju so znanstvenika - umetnika Da Vincija tako prevzele, da je k svojim tehniškim razmišljanjem
dodal še posebne moške želje in jih leta 1508 tudi upodobil v delu z naslovom Leda z labodom. To sliko najdemo v istemu poglavju in kdor bo to
spletno stran odprl se bo brž spomnil, da se podobni občutki skupnega letenja ljudi z labodicami ali orlicami širše prenašajo iz roda v rod, saj ga poznajo tudi mnogi slovenski letalci; nekaj njih meni poznanih še iz minulega stoletja živi še danes.
O posnemovalcih ptičjega leta v obdobju med Da Vincijem in bratoma Mongolfier tukaj ne bomo ugibali, zato odletimo dalje v 19-to stoletje.
Ob branju dosežkov letalca O.Lilienthala na spletni strani http://en.wikipedia.org/wiki/Otto_Lilienthal , v poglavju "Eksperimenti med letom"
najdemo nadalnje dokaze kako je potekalo sodelovanje med za letenje že rojenimi ptiči in ljudmi, ki so to tudi poskušali početi ; glej njegovo
skico bele štorklje in besedilo zadnjega stavka omenjenega poglavja.
Tako Leonardo kot Lilienthal sta živela v časih, ko se s ptiči, tudi s ptiči selci (preletalci), znanstveniki in bodoči letalski navdušenci še niso sporazumevali v pravi ali popačeni angleščini, temveč kar v svojih domačih jezikih. Očitno je bila spoštljivost ljudi do letečih vzornikov
vseskozi ustrezno vzorna, saj o morebitnih spremembah »uresničevanja sanj druženja s ptiči« v arhivih ni najdeno ničesar..
Na slovenskih tleh in nebu se je spoštovanje do naših vzornikov, posebej do ptičev jadralcev, tja od Lilienthala, Wrightov, Rusjana trdno
ohranjalo vse do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. Nova slovenska država je obstoječe besedje najbrž ocenila kot preveč nevarno
in zato letenje preimenovala v plovbo in temu ustrezno poimenovala še osrednji državni urad kot Uprava za zračno plovbo, katera po nekaj
imenskih ter organizacijskih spremembah še danes sledi mokri usmeritvi, saj njen izum caa še danes podaljšuje »plovnost« letalnih naprav.
Večina Slovencev so upogljiva bitja, saj po krajšem jamranju zvečine popustijo rekoč : »tisti tam zgoraj že vedo kaj delajo«. Prav to se že
desetletje dogaja tudi ob spremembah letalskega besedja čeprav se natanko ve, da tisti zgoraj s slovenskim jezikom kaj posebno ne prijateljujejo.
Med te štejem tudi tiste, ki med pristojno o letalskih jezikovnih razpravah štejejo tudi letalsko ŠRO nekdanje JLA : »o tem bi se dalo še govoriti«,
mi je ob mojemu posmehovanju o zračnih plovilih na neko letošnjo januarsko nedeljo pomenljivo odvrnil nekdo, ki se ukvarja s poučevanjem poklicnega letenja.
Še ni dolgo tega, ko je bilo moč na spletiščih letalskih organizacij možno prebrati stavke, ki so bralce opozarjale, da njihovo članstvo še vedno
spoštuje svoje prednike. V teh dneh sem za vzorec odprl nekaj teh spletišč.
- http://www.aeroklub-lj.si/solanje_j.php Ko sem pred dobrim mesecem dni delal zaznamke za ta zapis je bil na tej strani med besedilom
Program šolanja jadralnih pilotov-GPL potrjeno, da tudi v nekoč osrednjemu slovenskemu klubu še vedno prijateljujejo s svojimi vzorniki. Ko
danes odpiramo to stran stavka »Pridobi licenco jadralnega pilota GPL in deli nebo z orli« tam ni več, napis »stran je v pripravi« pa ustvarja
bojazen, da bodo druženje z orli opustili ; najbrž jim je ob sedanjem številu članstva en sam tičko kar dovolj.
- http://www.deltaklub.si/polet-v-tandemu/ Ob branju besedila te strani sem ugibal, ali so stavki ….. »…Doživite nepozabni let na enem izmed
dveh naj atraktivnejših terenih v Sloveniji ! Poletite kot ptica nad Vipavsko dolino s pogledom na morje ….”…le način vabljenja potnikov na
plačane lete, ali tudi trdno prepričanje oglaševalcev.
- Bralcem naše jezikovne teme priporočam, da preberejo to stran v celoti, saj jih bo zagotovo razveselil tudi podatek o vrsti razpoložljivih t.i.
plovil, kot tudi novo poimenovanje jadralni avijon.
http://www.aeroklub-prlek.si/ Še vedno pristno prijateljevanje s predniki ohranjajo Prleški letalci. Svoje letalne naprave ljubkovalno
imenujejo..« naše pisane ptice..« in s pobožno željo..« Da bi bilo nebo prijazno z nami, in da bi si ga s pticami še dolgo delili, sta poleg mehkih pristankov naši največji želji « končujejo prvo stran svojega spletišča.
Za vzorec bi bilo teh mnenj dovolj, vendar za konec poglejmo kaj se o tem najde na spletu »krovne« organizacije slovenskega letalskega športa
LZS http://www.lzs-zveza.si/ Ko preklikamo vse ponujene ukazne možnosti najdemo malce lepotam letenja zanimivega besedila le ob kliku na
sliko jadralnega letala. Tam piše : » Jadralno letalstvo je šport v sožitju z naravo…." in še …«…Je tihi šport višin, katerega temeljna prvina je
človekov boj oziroma sožitje z naravo…«. Naši pernati prijatelji tukaj resda niso omenjeni in ko o povedanem razmislimo pozorneje ob omembi
višin narave ugotovimo, da so oni kljub strašni moči naših današnjih strojev še vedno med nami, zaradi česar se moramo njihovemu čivkanju
(besedju) ponižno in še vedno prilagajati mi in ne oni nam.
Druge strani spletišča LZS skupnega letenja z naravo ne omenjajo, se pa v maloštevilnih tam napisanih stavkih kot tudi pod gumbom CAMO ves
čas spotikamo ob besedo plovnost, zato je treba pred nadaljevanjem preizkusiti, če smo v preteklem letu dni v jezikovnih glasilih prezrli kako za
nas letalce pomembno noviteto. V ta namen bom uporabil obstoječa SSKJ in SP in še Minčev slovar ; lahko trdim, da bodo ti trije slovarji kar
dovolj.
- http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name ... n=let&hs=1
1.….let, léta m (ȅ ẹ̄) 1. glagolnik od leteti ali letati: je naravno gibanje ptičev……6.….letálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na letanje: letalna sposobnost ptičev…..
- http://bos.zrc-sazu.si/c/SP/neva.exe?na ... vnost&hs=1
1.nèplôven -vna -o (ȅó; ȅó ȅȏ ȅó) Reka je ~a nèplôvnost -i ž, pojm. (ȅó) ; 2. plôven -vna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) Reka je ~a
plôvni -a -o (ó) ~ kanal plôvnost -i ž, pojm. (ó)
- Dr.Dominik Gregl, Letalski razlagalni slovar, 2009, slovarskega gesla plovnost v njem, ne rdečega in ne kako drugače obarvanega ne najdemo.
Ob kratkem pregledu slovarjev lahko vsi ugotovimo, da plovno besedje tam še vedno pluje le med bregovi rek in kanalov. Zagovorniki mokrega leporečja svojo napako, podtaknjeno v Zakon o letalstvu še povečujejo, saj poleg zrakoplovov in njih plovnosti (ha, ha) dobivamo še zračna
plovila in njim podobna skrpucala. Nihče od teh »strokovnjakov« pa ne upa tega besedja predlagati še za vpis v priznane jezikovne slovarje.
Kljub zablodam nekaterih naših strokovnjakov bo povezanost besedja ptičev in ljudi na naših tleh in v našem zraku še vedno ostala; vsaj še
naslednjih sto let slovenskega letalstva.
Kdor obiskuje http://peterkarner.webs.com/ in http://www.youtube.com/user/peterkarner ... e=mhsn#g/u
je pred nekaj dnevi lahko spoznal, da se je mojemu tukajšnjemu opisovanju jadranja ptičev pridružil še - na svojemu spletišču seveda – naš
prijatelj Peter Karner. Štorklje nad Hurgado so ga spomnile na odlet domov in montažo novega videa.,
Na začetku tega zapisa je bila omenjena modra ptica sova. Tako dolgi razplet zapisa je bil ustvarjen zaradi tistih letalcev, ki morajo – kljub
lastništvu katere od »licenc« - povezavo letalcev s ptiči šele spoznati. Z upanjem, da boste vsi razumeli namen tega pisanja, nadaljujem z
zgodbo o sovi.. :
1.2.2014 smo na TVS1 v oddaji Utrip videli sporočilo o na Krasu ustreljeni sovi http://ava.rtvslo.si/predvajaj/utrip/ava2.174259165/
poročilo je že na začetku Utripa, od 00:46 do 01:12 časa posnetka, zato z iskanjem ne bo težav. Med predvajanjem videa ne smete preslišati
besed : »…sedaj bo okrevala tam okoli pol leta, potem pa se bo videlo, ali bo POPOLNO LETALNA za vrnitev v naravo….«
Tisti, ki meni, da je zdravnik naredil napako, ko ni uporabil z zakonom predpisane besede plovna, naj si ogleda še drugo poročanje o
zdravljenju te sove v oddaji O živalih in ljudeh, ki je bila predvajana 1.3.2014
http://ava.rtvslo.si/predvajaj/o-zivali ... 174263713/ O stanju sove poročajo malce širše, vsekakor pa
bodite pozorni na pripoved v času od 02.58 do 03.36 . Takrat nam-reč slišite besede zdravnika …«…najprej bo obdobje celjenja, ki bo trajalo
8-12 tednov in pozneje PRELETAVANJA v veliki letalnici, kjer se bo vrnila v LETALNO SPOSOBNOST….......takšna žival mora biti ob izpustu sto
odstotno LETALNA da lahko preživi v naravi …«
Zgodba o sovi uharici in njenih zdravilcih je pravzaprav nekakšna mala šola za letalce in državne uradnike, za tiste, ki pravega slovenskega
letalskega besedja ne zmorejo razumeti. Tokrat so jim pravo besedje predstavili sova uharica in njeni zdravilci. Ko bo zdravnik po nekaj
mesecih po natančnemu pregledu sove in opazovanju njenega letenja ugotovil, da ima zanesljive - po besedah zdravnika 100 odstotne -
LETALNE SPOSOBNOSTI, te lastnosti v končnem poročilu ne bo potrdil z besedo, da je sova plovna, temveč LETALNA.
Gospod dr.sci. Zlatko Golob, dr.vet.med., je v obeh tv oddajah s svojim besedjem nezavedno, toda nadvse pomembno prispeval k
jezikovnemu osveščanju letalcev in državljanov : besedje, uporabljeno v Zlet in tisto besedje, ki je dnevno uporabljano v državni upravi nima ustreznih temeljev v slovenskemu jeziku. Dr.Golob, hvala vam.
Po ptičih smo se zgledovali nekoč, vse do Rusjana in še dlje, ter kadar je potrebno tudi še danes.
-----------------------------------------------------------
Zamisel o omembi ptiča sova v naši jezikovni temi je nastala med gledanjem tv programa na TVS : prvič v dnevnih poročilih in nato mesec dni
kasneje še v oddaji o živalih. Ne bom po svoje pametoval, zato za začetek raje preberite, kaj o SOVAH piše v temu spletnemu članku :
http://www.biblioblog.si/2010/12/sova-s ... -tudi.html Še vedno poznam dovolj znanih letalcev, med njimi tudi koga
iz nekdanje AMŠ (v času kratic vam prepoznava le-te zagotovo ne bo delala težav), zato sklepam, da bo nekaterim izmed njih vsebina tega članka koristno razširila obzorje, ki v letalstvu nima meja.
V nadaljevanju moram vse letalce, še posebej tiste, ki danes v plovilih ponosno plujejo (pljujejo) po nebu, spomniti na velikega moža, ki je živel
v srednjem veku in že takrat dokaj resno raziskoval možnost druženja s ptiči : seveda ne med ptičjim iskanjem urhov in glist po mokrih tleh,
temveč kar med njihovim letom po zraku, nekje visoko zgoraj.
Našega soseda, Leonarda da Vincija, 1452 - 1519, http://sl.wikipedia.org/wiki/Leonardo_da_Vinci slovenska Vikipedija v poglavju »Znanost in
tehnika« opiše takole :
".... Očaran nad letenjem je namenil veliko pozornost preučevanju leta ptičev ter izdelal več načrtov za letalne stroje, med njimi za helikopter
za štiri osebe (ki ne bi mogel delovati, ker bi se zaradi ohranitve vrtilne količine vrtel okoli svoje osi) ter lahko jadralno letalo, ki bi lahko letelo.
3. januarja 1496 je opravil neuspešen preizkus letalne naprave lastne konstrukcije.....".
Ptiči in raziskave o njihovem čudovitem gibanju so znanstvenika - umetnika Da Vincija tako prevzele, da je k svojim tehniškim razmišljanjem
dodal še posebne moške želje in jih leta 1508 tudi upodobil v delu z naslovom Leda z labodom. To sliko najdemo v istemu poglavju in kdor bo to
spletno stran odprl se bo brž spomnil, da se podobni občutki skupnega letenja ljudi z labodicami ali orlicami širše prenašajo iz roda v rod, saj ga poznajo tudi mnogi slovenski letalci; nekaj njih meni poznanih še iz minulega stoletja živi še danes.
O posnemovalcih ptičjega leta v obdobju med Da Vincijem in bratoma Mongolfier tukaj ne bomo ugibali, zato odletimo dalje v 19-to stoletje.
Ob branju dosežkov letalca O.Lilienthala na spletni strani http://en.wikipedia.org/wiki/Otto_Lilienthal , v poglavju "Eksperimenti med letom"
najdemo nadalnje dokaze kako je potekalo sodelovanje med za letenje že rojenimi ptiči in ljudmi, ki so to tudi poskušali početi ; glej njegovo
skico bele štorklje in besedilo zadnjega stavka omenjenega poglavja.
Tako Leonardo kot Lilienthal sta živela v časih, ko se s ptiči, tudi s ptiči selci (preletalci), znanstveniki in bodoči letalski navdušenci še niso sporazumevali v pravi ali popačeni angleščini, temveč kar v svojih domačih jezikih. Očitno je bila spoštljivost ljudi do letečih vzornikov
vseskozi ustrezno vzorna, saj o morebitnih spremembah »uresničevanja sanj druženja s ptiči« v arhivih ni najdeno ničesar..
Na slovenskih tleh in nebu se je spoštovanje do naših vzornikov, posebej do ptičev jadralcev, tja od Lilienthala, Wrightov, Rusjana trdno
ohranjalo vse do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. Nova slovenska država je obstoječe besedje najbrž ocenila kot preveč nevarno
in zato letenje preimenovala v plovbo in temu ustrezno poimenovala še osrednji državni urad kot Uprava za zračno plovbo, katera po nekaj
imenskih ter organizacijskih spremembah še danes sledi mokri usmeritvi, saj njen izum caa še danes podaljšuje »plovnost« letalnih naprav.
Večina Slovencev so upogljiva bitja, saj po krajšem jamranju zvečine popustijo rekoč : »tisti tam zgoraj že vedo kaj delajo«. Prav to se že
desetletje dogaja tudi ob spremembah letalskega besedja čeprav se natanko ve, da tisti zgoraj s slovenskim jezikom kaj posebno ne prijateljujejo.
Med te štejem tudi tiste, ki med pristojno o letalskih jezikovnih razpravah štejejo tudi letalsko ŠRO nekdanje JLA : »o tem bi se dalo še govoriti«,
mi je ob mojemu posmehovanju o zračnih plovilih na neko letošnjo januarsko nedeljo pomenljivo odvrnil nekdo, ki se ukvarja s poučevanjem poklicnega letenja.
Še ni dolgo tega, ko je bilo moč na spletiščih letalskih organizacij možno prebrati stavke, ki so bralce opozarjale, da njihovo članstvo še vedno
spoštuje svoje prednike. V teh dneh sem za vzorec odprl nekaj teh spletišč.
- http://www.aeroklub-lj.si/solanje_j.php Ko sem pred dobrim mesecem dni delal zaznamke za ta zapis je bil na tej strani med besedilom
Program šolanja jadralnih pilotov-GPL potrjeno, da tudi v nekoč osrednjemu slovenskemu klubu še vedno prijateljujejo s svojimi vzorniki. Ko
danes odpiramo to stran stavka »Pridobi licenco jadralnega pilota GPL in deli nebo z orli« tam ni več, napis »stran je v pripravi« pa ustvarja
bojazen, da bodo druženje z orli opustili ; najbrž jim je ob sedanjem številu članstva en sam tičko kar dovolj.
- http://www.deltaklub.si/polet-v-tandemu/ Ob branju besedila te strani sem ugibal, ali so stavki ….. »…Doživite nepozabni let na enem izmed
dveh naj atraktivnejših terenih v Sloveniji ! Poletite kot ptica nad Vipavsko dolino s pogledom na morje ….”…le način vabljenja potnikov na
plačane lete, ali tudi trdno prepričanje oglaševalcev.
- Bralcem naše jezikovne teme priporočam, da preberejo to stran v celoti, saj jih bo zagotovo razveselil tudi podatek o vrsti razpoložljivih t.i.
plovil, kot tudi novo poimenovanje jadralni avijon.
http://www.aeroklub-prlek.si/ Še vedno pristno prijateljevanje s predniki ohranjajo Prleški letalci. Svoje letalne naprave ljubkovalno
imenujejo..« naše pisane ptice..« in s pobožno željo..« Da bi bilo nebo prijazno z nami, in da bi si ga s pticami še dolgo delili, sta poleg mehkih pristankov naši največji želji « končujejo prvo stran svojega spletišča.
Za vzorec bi bilo teh mnenj dovolj, vendar za konec poglejmo kaj se o tem najde na spletu »krovne« organizacije slovenskega letalskega športa
LZS http://www.lzs-zveza.si/ Ko preklikamo vse ponujene ukazne možnosti najdemo malce lepotam letenja zanimivega besedila le ob kliku na
sliko jadralnega letala. Tam piše : » Jadralno letalstvo je šport v sožitju z naravo…." in še …«…Je tihi šport višin, katerega temeljna prvina je
človekov boj oziroma sožitje z naravo…«. Naši pernati prijatelji tukaj resda niso omenjeni in ko o povedanem razmislimo pozorneje ob omembi
višin narave ugotovimo, da so oni kljub strašni moči naših današnjih strojev še vedno med nami, zaradi česar se moramo njihovemu čivkanju
(besedju) ponižno in še vedno prilagajati mi in ne oni nam.
Druge strani spletišča LZS skupnega letenja z naravo ne omenjajo, se pa v maloštevilnih tam napisanih stavkih kot tudi pod gumbom CAMO ves
čas spotikamo ob besedo plovnost, zato je treba pred nadaljevanjem preizkusiti, če smo v preteklem letu dni v jezikovnih glasilih prezrli kako za
nas letalce pomembno noviteto. V ta namen bom uporabil obstoječa SSKJ in SP in še Minčev slovar ; lahko trdim, da bodo ti trije slovarji kar
dovolj.
- http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name ... n=let&hs=1
1.….let, léta m (ȅ ẹ̄) 1. glagolnik od leteti ali letati: je naravno gibanje ptičev……6.….letálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na letanje: letalna sposobnost ptičev…..
- http://bos.zrc-sazu.si/c/SP/neva.exe?na ... vnost&hs=1
1.nèplôven -vna -o (ȅó; ȅó ȅȏ ȅó) Reka je ~a nèplôvnost -i ž, pojm. (ȅó) ; 2. plôven -vna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) Reka je ~a
plôvni -a -o (ó) ~ kanal plôvnost -i ž, pojm. (ó)
- Dr.Dominik Gregl, Letalski razlagalni slovar, 2009, slovarskega gesla plovnost v njem, ne rdečega in ne kako drugače obarvanega ne najdemo.
Ob kratkem pregledu slovarjev lahko vsi ugotovimo, da plovno besedje tam še vedno pluje le med bregovi rek in kanalov. Zagovorniki mokrega leporečja svojo napako, podtaknjeno v Zakon o letalstvu še povečujejo, saj poleg zrakoplovov in njih plovnosti (ha, ha) dobivamo še zračna
plovila in njim podobna skrpucala. Nihče od teh »strokovnjakov« pa ne upa tega besedja predlagati še za vpis v priznane jezikovne slovarje.
Kljub zablodam nekaterih naših strokovnjakov bo povezanost besedja ptičev in ljudi na naših tleh in v našem zraku še vedno ostala; vsaj še
naslednjih sto let slovenskega letalstva.
Kdor obiskuje http://peterkarner.webs.com/ in http://www.youtube.com/user/peterkarner ... e=mhsn#g/u
je pred nekaj dnevi lahko spoznal, da se je mojemu tukajšnjemu opisovanju jadranja ptičev pridružil še - na svojemu spletišču seveda – naš
prijatelj Peter Karner. Štorklje nad Hurgado so ga spomnile na odlet domov in montažo novega videa.,
Na začetku tega zapisa je bila omenjena modra ptica sova. Tako dolgi razplet zapisa je bil ustvarjen zaradi tistih letalcev, ki morajo – kljub
lastništvu katere od »licenc« - povezavo letalcev s ptiči šele spoznati. Z upanjem, da boste vsi razumeli namen tega pisanja, nadaljujem z
zgodbo o sovi.. :
1.2.2014 smo na TVS1 v oddaji Utrip videli sporočilo o na Krasu ustreljeni sovi http://ava.rtvslo.si/predvajaj/utrip/ava2.174259165/
poročilo je že na začetku Utripa, od 00:46 do 01:12 časa posnetka, zato z iskanjem ne bo težav. Med predvajanjem videa ne smete preslišati
besed : »…sedaj bo okrevala tam okoli pol leta, potem pa se bo videlo, ali bo POPOLNO LETALNA za vrnitev v naravo….«
Tisti, ki meni, da je zdravnik naredil napako, ko ni uporabil z zakonom predpisane besede plovna, naj si ogleda še drugo poročanje o
zdravljenju te sove v oddaji O živalih in ljudeh, ki je bila predvajana 1.3.2014
http://ava.rtvslo.si/predvajaj/o-zivali ... 174263713/ O stanju sove poročajo malce širše, vsekakor pa
bodite pozorni na pripoved v času od 02.58 do 03.36 . Takrat nam-reč slišite besede zdravnika …«…najprej bo obdobje celjenja, ki bo trajalo
8-12 tednov in pozneje PRELETAVANJA v veliki letalnici, kjer se bo vrnila v LETALNO SPOSOBNOST….......takšna žival mora biti ob izpustu sto
odstotno LETALNA da lahko preživi v naravi …«
Zgodba o sovi uharici in njenih zdravilcih je pravzaprav nekakšna mala šola za letalce in državne uradnike, za tiste, ki pravega slovenskega
letalskega besedja ne zmorejo razumeti. Tokrat so jim pravo besedje predstavili sova uharica in njeni zdravilci. Ko bo zdravnik po nekaj
mesecih po natančnemu pregledu sove in opazovanju njenega letenja ugotovil, da ima zanesljive - po besedah zdravnika 100 odstotne -
LETALNE SPOSOBNOSTI, te lastnosti v končnem poročilu ne bo potrdil z besedo, da je sova plovna, temveč LETALNA.
Gospod dr.sci. Zlatko Golob, dr.vet.med., je v obeh tv oddajah s svojim besedjem nezavedno, toda nadvse pomembno prispeval k
jezikovnemu osveščanju letalcev in državljanov : besedje, uporabljeno v Zlet in tisto besedje, ki je dnevno uporabljano v državni upravi nima ustreznih temeljev v slovenskemu jeziku. Dr.Golob, hvala vam.
Po ptičih smo se zgledovali nekoč, vse do Rusjana in še dlje, ter kadar je potrebno tudi še danes.
-
Pavel Magister
- Prispevkov: 226
- Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm
Re: Naš slovenski letalski jezik
SOŽITJE S PTICAMI NEKOČ, VČERAJ IN DANES ; 1.nadaljevanje
Semkaj prenašam pismo, na dan objave prejšnjega prispevka poslano sedanjemu skrbniku ustreljene sove.
golob.doo @ gmail.com ; dr.sci. Zlatko Golob, dr.vet.med.
Gospod dr.Golob,
na zasebnemu spletišču http://www.opensoaring.com/ na kateremu je največ pisanja o slovenskem letalskem jadralnem športu obstaja tudi
forum http://forum.opensoaring.com/ na kateremu je odprta tudi tema Naš slovenski letalski jezik, bližnjica do tja je viewforum.php?f=11 na njem naj bi se razpravljalo o uporabi pravega, za letalsko področje veljavnega besedja.
Vrli državni uradniki so nam s pomočjo nekaterih "letalcev" popačili jezik tudi v Zakonu o letalstvu (2001) in od takrat se slovenske državljane
uradno prepričuje, da je tisto kar se vidi LETETI po zraku zračno plovilo, kateremu se ob registraciji oz vseskozi preverja sposobnost za letenje
in zato dobi potrdilo o plovnosti. S športnim letenjem sem se aktivno ukvarjal od leta 53 do 92 , stik z letalstvom ohranjam še v naprej (na tleh),
zato iščem vse mogoče načine za jezikovno spremembo zakona in miselnosti nekaterih "zrakoplovnih" državnih uradnikov.
Zaradi dogodka v družini sem svoje pisanje "zamrznil" za skoraj 4 mesece in po tem presledku šele danes v jezikovni temi objavil nov prispevek.
V njem vas omenjam z imenom in priimkom. Zato čutim dolžnost, da vas o tem obvestim. Z živalmi je veliko dela (poznam vašega stanovskega
kolego dr. Izidorja Trstenjaka) in tako najbrž nimate časa za brskanje po spletu, zato vam ta zapis prilagam še v priponki.
Skoraj sem pozabil dodati : vso delovno dobo sem se ukvarjal s kovinarstvom, občasno še s plastiko ali lesom in o jezikoslovju vem le toliko,
kolikor so me v šoli naučili do leta 1954, toda če je treba ohraniti jezik svoje matere imam znanja še vedno dovolj za vsak jezikovni ravs.
Uspešno delo še v naprej vam želim in najleša hvala za darilo : za slišani besedi letalnost in letalna sposobnost. !
Pavel Magister, 77
Semkaj prenašam pismo, na dan objave prejšnjega prispevka poslano sedanjemu skrbniku ustreljene sove.
golob.doo @ gmail.com ; dr.sci. Zlatko Golob, dr.vet.med.
Gospod dr.Golob,
na zasebnemu spletišču http://www.opensoaring.com/ na kateremu je največ pisanja o slovenskem letalskem jadralnem športu obstaja tudi
forum http://forum.opensoaring.com/ na kateremu je odprta tudi tema Naš slovenski letalski jezik, bližnjica do tja je viewforum.php?f=11 na njem naj bi se razpravljalo o uporabi pravega, za letalsko področje veljavnega besedja.
Vrli državni uradniki so nam s pomočjo nekaterih "letalcev" popačili jezik tudi v Zakonu o letalstvu (2001) in od takrat se slovenske državljane
uradno prepričuje, da je tisto kar se vidi LETETI po zraku zračno plovilo, kateremu se ob registraciji oz vseskozi preverja sposobnost za letenje
in zato dobi potrdilo o plovnosti. S športnim letenjem sem se aktivno ukvarjal od leta 53 do 92 , stik z letalstvom ohranjam še v naprej (na tleh),
zato iščem vse mogoče načine za jezikovno spremembo zakona in miselnosti nekaterih "zrakoplovnih" državnih uradnikov.
Zaradi dogodka v družini sem svoje pisanje "zamrznil" za skoraj 4 mesece in po tem presledku šele danes v jezikovni temi objavil nov prispevek.
V njem vas omenjam z imenom in priimkom. Zato čutim dolžnost, da vas o tem obvestim. Z živalmi je veliko dela (poznam vašega stanovskega
kolego dr. Izidorja Trstenjaka) in tako najbrž nimate časa za brskanje po spletu, zato vam ta zapis prilagam še v priponki.
Skoraj sem pozabil dodati : vso delovno dobo sem se ukvarjal s kovinarstvom, občasno še s plastiko ali lesom in o jezikoslovju vem le toliko,
kolikor so me v šoli naučili do leta 1954, toda če je treba ohraniti jezik svoje matere imam znanja še vedno dovolj za vsak jezikovni ravs.
Uspešno delo še v naprej vam želim in najleša hvala za darilo : za slišani besedi letalnost in letalna sposobnost. !
Pavel Magister, 77
-
Pavel Magister
- Prispevkov: 226
- Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm
Re: Naš slovenski letalski jezik
SOŽITJE S PTICAMI NEKOČ, VČERAJ IN DANES ; 2.nadaljevanje
---------------------------------------------------------------------------
Semkaj prenašam danes prejeti odgovor sedanjega skrbnika ustreljene sove dr. Zlatka Goloba
Spoštovani g. Pavel Magister!
Hvala za vaše opažanje podanih izrazov za gibanje ptičev. V letu 2012 sem izdal učbenik o ptičih v katerem je obsežno obdelano tudi letenje.
V kolikor vas zanima, ga lahko dobite.
Hvala za sodelovanje in lep pozdrav!
dr. Zlatko Golob
---------------------------------------------------------------------------
Semkaj prenašam danes prejeti odgovor sedanjega skrbnika ustreljene sove dr. Zlatka Goloba
Spoštovani g. Pavel Magister!
Hvala za vaše opažanje podanih izrazov za gibanje ptičev. V letu 2012 sem izdal učbenik o ptičih v katerem je obsežno obdelano tudi letenje.
V kolikor vas zanima, ga lahko dobite.
Hvala za sodelovanje in lep pozdrav!
dr. Zlatko Golob
-
Pavel Magister
- Prispevkov: 226
- Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm
Re: Naš slovenski letalski jezik
TUDI V NEBESIH DELAJO NAPAKE 112
---------------------------------------------------
V četrtek, 27. febr., mi je pogled obtičal na naslovu članka, najdenega na spletišču MMC – rtvslo.si Članku je bila dodana še slika nenavadnega
letalca, stoječega pred pisanim letalom.
http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti ... eti/330874
Čeprav takšni podvigi ne spadajo v področje letalstva, v katerem sem ljubiteljsko preživel 39 let, se seveda zavedam, da se tisto poševno
gibanje že imenuje LET. Zato, ker si LET takšne vrste pisci člankov kljub znanju (?) srednješolske fizike razlagajo vsak po svoje, tudi takšne
članke vedno preberem : predvsem me zanima v njih uporabljeno besedje.
Za iskanje besednih napak v mesecu februarju nisem bil primerno razpoložen, spotaknil sem se resda le ob eno, vendar je bila ta takšne narave,
da sem shranil podatek članka za "obravnavo" in objavo v nekem primernejšem času.
V teh dneh nam s tv sporočajo o novi, prepotrebni izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika ter o prihranku, če se uvrstimo med predplačnike.
Tej novi izdaji bi tudi jaz - seveda brezplačno - rad dodal svoj drobni prispevek in ob tem upam, da za njegovo upoštevanje še nisem prepozen.
V članku MMC-ja z dne 27.febr. 2014, nas obveščajo : " ...39-letni ameriški pustolovec bo z 8.848 metrov visokega Everesta skočil v posebni
najlonski obleki s krili...." sem se spotaknil ob stavek :
".....predvideva, da bo med več kot trikilometrskim prostim padom do baznega tabora dosegel hitrost 240 kilometrov na uro.....".
V članku je pisec pozabil napisati, da ta možak ne namerava pasti le navpično navzdol, čemur bi rekli prosti pad, saj stena gore ni popolna ali
celo navznoter nagnjena navpičnica, temveč namerava s pomočjo posebej oblikovane obleke, po hipotenuzi trikotnika, preleteti še razdaljo
4 km do baznega tabora ali do primerne pristajalne površine.
Poševnost tega gibanja proti zemlji ne moremo več imenovati prosti pad, temveč takšno gibanje že imenujemo LET, ker ga je zaradi posebne
obleke omogočila na gibajoče (padajoče) telo delujoča, navzgor usmerjena aerodinamična sila.
Zato, ker si med svojim jezikovnim pametovanjem ne želim "pridelati" preveč spodrsljajev, sem pogledal, kaj o tem piše v obstoječem SSKJ-u.
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name ... i+pad&hs=1
pàd páda m (ȁ á) padec: pad meteorita, zračnega vozila / pad naklade; pad zračnega pritiska / redko obvarovati otroka pred padom
◊ fiz. prosti pad gibanje prostega telesa v prostoru brez zraka zaradi delovanja teže ♪
Osuplemu zaradi prvič prebrane ali slišane takšne razlage " V PROSTORU BREZ ZRAKA " mi je priskočila na pomoč še http://sl.wikipedia.org/wiki/Prosti_pad , ki nam to gibanje razloži drugače in kar je po mojemu prepričanju edino pravilno :
"....Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže. ....".
V svojih pisanjih sem za najdene napake vsakič obremenil pomočnike s študentsko napotnico, tokrat pa menim, da je grdo vedno obtoževati
nedolžno mladino in bi osebno jaz, krivdo raje naprtil komu od starejših. Upam, da bo ta moja najdba zagotovo upoštevana.
Najdeno napako po njeni teži brez dvoma lahko uvrstim k najdbi "podmazovanih avomobilskih zavor" , vendar se moje spoštovanje do našega
SSKJ, dokler bo ostal v polju težnosti, še ne bo omajalo.
Dodatek :
Med pisanjem zadnjih desetih vrstic sem odkril neko novo pomembnost, vendar bo uporabljena v enemu od naslednjih zapisov.
---------------------------------------------------
V četrtek, 27. febr., mi je pogled obtičal na naslovu članka, najdenega na spletišču MMC – rtvslo.si Članku je bila dodana še slika nenavadnega
letalca, stoječega pred pisanim letalom.
http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti ... eti/330874
Čeprav takšni podvigi ne spadajo v področje letalstva, v katerem sem ljubiteljsko preživel 39 let, se seveda zavedam, da se tisto poševno
gibanje že imenuje LET. Zato, ker si LET takšne vrste pisci člankov kljub znanju (?) srednješolske fizike razlagajo vsak po svoje, tudi takšne
članke vedno preberem : predvsem me zanima v njih uporabljeno besedje.
Za iskanje besednih napak v mesecu februarju nisem bil primerno razpoložen, spotaknil sem se resda le ob eno, vendar je bila ta takšne narave,
da sem shranil podatek članka za "obravnavo" in objavo v nekem primernejšem času.
V teh dneh nam s tv sporočajo o novi, prepotrebni izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika ter o prihranku, če se uvrstimo med predplačnike.
Tej novi izdaji bi tudi jaz - seveda brezplačno - rad dodal svoj drobni prispevek in ob tem upam, da za njegovo upoštevanje še nisem prepozen.
V članku MMC-ja z dne 27.febr. 2014, nas obveščajo : " ...39-letni ameriški pustolovec bo z 8.848 metrov visokega Everesta skočil v posebni
najlonski obleki s krili...." sem se spotaknil ob stavek :
".....predvideva, da bo med več kot trikilometrskim prostim padom do baznega tabora dosegel hitrost 240 kilometrov na uro.....".
V članku je pisec pozabil napisati, da ta možak ne namerava pasti le navpično navzdol, čemur bi rekli prosti pad, saj stena gore ni popolna ali
celo navznoter nagnjena navpičnica, temveč namerava s pomočjo posebej oblikovane obleke, po hipotenuzi trikotnika, preleteti še razdaljo
4 km do baznega tabora ali do primerne pristajalne površine.
Poševnost tega gibanja proti zemlji ne moremo več imenovati prosti pad, temveč takšno gibanje že imenujemo LET, ker ga je zaradi posebne
obleke omogočila na gibajoče (padajoče) telo delujoča, navzgor usmerjena aerodinamična sila.
Zato, ker si med svojim jezikovnim pametovanjem ne želim "pridelati" preveč spodrsljajev, sem pogledal, kaj o tem piše v obstoječem SSKJ-u.
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name ... i+pad&hs=1
pàd páda m (ȁ á) padec: pad meteorita, zračnega vozila / pad naklade; pad zračnega pritiska / redko obvarovati otroka pred padom
◊ fiz. prosti pad gibanje prostega telesa v prostoru brez zraka zaradi delovanja teže ♪
Osuplemu zaradi prvič prebrane ali slišane takšne razlage " V PROSTORU BREZ ZRAKA " mi je priskočila na pomoč še http://sl.wikipedia.org/wiki/Prosti_pad , ki nam to gibanje razloži drugače in kar je po mojemu prepričanju edino pravilno :
"....Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže. ....".
V svojih pisanjih sem za najdene napake vsakič obremenil pomočnike s študentsko napotnico, tokrat pa menim, da je grdo vedno obtoževati
nedolžno mladino in bi osebno jaz, krivdo raje naprtil komu od starejših. Upam, da bo ta moja najdba zagotovo upoštevana.
Najdeno napako po njeni teži brez dvoma lahko uvrstim k najdbi "podmazovanih avomobilskih zavor" , vendar se moje spoštovanje do našega
SSKJ, dokler bo ostal v polju težnosti, še ne bo omajalo.
Dodatek :
Med pisanjem zadnjih desetih vrstic sem odkril neko novo pomembnost, vendar bo uporabljena v enemu od naslednjih zapisov.
-
Pavel Magister
- Prispevkov: 226
- Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm
Re: Naš slovenski letalski jezik
TUDI V NEBESIH DELAJO NAPAKE, nadaljevanje
-----------------------------------------------------------
Za uresničitev popravkov je vsak dan dragocen, zato je bil na ISJ FR ta predlog že danes (Cvetna nedelja) sporočen :
Pavel Magister,
Flandrova 21, 1117 Ljubljana
e-p : pavel_magister@t-2.net
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša - ISJFR
ZRC SAZU
Novi trg 4 /I. , p.p.306, 1001 Ljubljana
prof.dr. Marko Snoj, predstojnik ISJ
Gospod profesor,
takoj, ko sem odkril namero o izdaji novega SSKJ, sem pohitel z opisom najdbe neke napake v obstoječemu SSKJ , saj bi bilo težko
opravičljivo, da se ista napaka pojavi tudi v novem SSKJ ; upam, da bo izvedba popravka časovno še izvedljiva.
Celotna razlaga o najdbi napake pri slovarskem geslu PROSTI PAD, je opisana v pripetku.
Hkrati s predlogom o popravku gesla prosti pad bi bilo primerno, da se popravi tudi slovarsko geslo PODMAZATI ,
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name ... azati&hs=1 kjer bi se v razlagi gesla navedba " podmazati zavore" v celoti zbrisalo.
Uspešno pripravo slovarja vam želim, Pavel Magister
-----------------------------------------------------------
Za uresničitev popravkov je vsak dan dragocen, zato je bil na ISJ FR ta predlog že danes (Cvetna nedelja) sporočen :
Pavel Magister,
Flandrova 21, 1117 Ljubljana
e-p : pavel_magister@t-2.net
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša - ISJFR
ZRC SAZU
Novi trg 4 /I. , p.p.306, 1001 Ljubljana
prof.dr. Marko Snoj, predstojnik ISJ
Gospod profesor,
takoj, ko sem odkril namero o izdaji novega SSKJ, sem pohitel z opisom najdbe neke napake v obstoječemu SSKJ , saj bi bilo težko
opravičljivo, da se ista napaka pojavi tudi v novem SSKJ ; upam, da bo izvedba popravka časovno še izvedljiva.
Celotna razlaga o najdbi napake pri slovarskem geslu PROSTI PAD, je opisana v pripetku.
Hkrati s predlogom o popravku gesla prosti pad bi bilo primerno, da se popravi tudi slovarsko geslo PODMAZATI ,
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name ... azati&hs=1 kjer bi se v razlagi gesla navedba " podmazati zavore" v celoti zbrisalo.
Uspešno pripravo slovarja vam želim, Pavel Magister
-
Pavel Magister
- Prispevkov: 226
- Pridružen: To Nov 10, 2009 8:09 pm
Re: Naš slovenski letalski jezik
ZRAKOPLOVI NEKOČ in DANES
-----------------------------------------------
Neprimerno slovensko letalsko besedje sem v občilih z vidom zaznaval že pred mnogimi leti, odkar pa mi je slavni očesnik in občasni letalec dr.Vladimir Pfeifer v obe očesi pritrdil povsem novi leči, pa v občilih hitreje opazim tudi še drugačne zapise o letalstvu, tudi takšne, ki jih
je treba postaviti vsem v zgled ter opomin.
Prejšnji teden je bil na MMS RTV SLO , na posebni spletni strani Svetovna vojna 1914-1918, objavljen članek
http://www.rtvslo.si/prva-svetovna-vojn ... nto/335924 , katerega branje priporočam tudi vsem bralcem spleta http://www.opensoaring.com/, nasploh pa branje članka priporočam vsem, ki so "zaslužni" za vpis in za dosledno uporabo plovnega letalskega besedja v zakonu ZLet in v še drugih uradnih aktih naše države.
Članek z naslovom *Boji, ki so se bili nad soško fronto* in bledo izpisanim podnaslovom *Od 400 letal na začetku do 190.000 na koncu vojne* je
po mojih merilih gledano, zelo dobro napisan. Triletna udeležba mojega očeta v tej vojni, kot tudi znanstvo z v zgodovinskih knjigah
zabeleženim letalcem te vojne V.Vrtovcem, so bili vzroki za nekaj večje zanimanje o teh dogodkih kot sicer, zato sem že znane, toda napol pozabljene podatke v članku prebiral s temu ustrezno zbranostjo.
Presenečen, kot bi v mirnem vremenu nenadoma priletel v petmetrski vzgornik sem poskočil ob najdbi za moja jezikovna dokazovanja dokaj pomembnega podatka. Prav radoveden sem, koliko izmed stotih bralcev tega besedila, vštevši sedanje in nekdanje državne uradnike ter
poklicneže, je ali bo zaznalo tisto, kar je k pisanju spodbodlo mene ? Po mojem največ štirje, vendar državnih uradnikov in jezikoslovcev ISJ
med temi zagotovo ni, čeprav bi jih po »službeni dolžnosti« morali biti vsaj za vzorec.
Zato, ker želim, da našo letalščino še v naprej skrbno negujemo, vam najdbo predstavim takole :
V poglavju *Na soški fronti*, v drugemu odstavku v višini zgornjega roba slike Me-109, je stavek.... "... Italija je imela v nasprotju z
Avstro-Ogrsko na razpolago tudi šest zrakoplovov. ...".
Tisto, kar vam želim predstaviti je seveda razlika v poimenovanju letečih naprav. Za jasnejšo predstavitev bom števila letalnih naprav obeh bojujočih se strani.zaokrožil in tako sta v začetku vojne imeli :
po zapisu pisca članka na MMC rtvslo.si :
- Avstro-Ogrska 400 letal,
- Italija 170 letal in 6 zrakoplovov ;
v kolikor bi ta članek pisali naši državni uradniki bi števila izgledala takole :
- Avstro-Ogrska 400 zrakoplovov,
- Italija 176 zrakoplovov.
Kot drugo zanimivost tega članka naj omenim še priporočilo, ki nam ga v zadnjih dvajsetih letih še ni sporočila nobena od letalskih organizacij
(n.pr.LZS) : pisec članka Rok Omahen nam vsem - v okvirju pod letalskim poglavjem - pripoča branje knjige avtorja Sandija Sitarja,
Letalstvo in Slovenci - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna.
Gospod Rok Omahen : hvala za koristen članek in hvala tudi za takšno redkost, kot je priporočilo branja letalske knjige od nekoga, ki se z
letalstvom v načelu sploh ne ukvarja .
Sandi Sitar, profesor umetnostne zgodovine (kasneje dr.) nam je namreč leta 1985 v tej knjigi razložil, kako so naši letalski predniki že nekoč
tvorno razmišljali tudi o smiselnih poimenovanjih letečih naprav; že ob prvih uspešnih letih letalnih naprav, težjih od zraka so doumeli ne le,
da jim letenje omogočajo drugi fizikalni zakoni, temveč tudi, da jih morajo še poimenovati drugače. Zato so ime zrakoplov prepustili
prvencem, ki tudi imajo sposobnosti, podobne plovbi, lahko namreč izklopijo (če jih imajo) vse naprave (razen plina seveda) in so kljub temu
še vedno sposobne lebdeti nad zemljo ; kot plava – lebdi ladja v brezvetrju in na mirni vodi.
To spremembo so nam sporočali tudi bolj osveščeni poročevalci dogodkov, saj Rusjanovih letečih naprav v časnikih niso več imenovali
zrakoplovi, temveč so jih poimenovali letalnike.
Sedaj pa od prve nadbe preskočimo 100 let naprej v današnje čase in si oglejmo najdbi, ki že od leta 2009 zardevata, zagotovo pa rjavita v dokumentu Letalska terminologija - gradivo za dopolnjevanje, Verzija 04.0, Stanje na dan 22.oktobra 2009.
Za namen primerjave med besedjem opisanega članka ter sporočila Sitarjeve knjige z besedjem, ki ga uporabljajo današnji državni uradniki,
je bil prvi poskus storjen kot bo opisano v nadaljevanju.
Najti stran Letalstvo na spletišču Ministrstva za infrastrukturo in prostor ni preprost postopek, zato vam ponujam kar bližnjico : http://www.mzip.gov.si/si/delovna_podrocja/letalstvo/ odkoder je do iskane namembe (destinacije) še dolga pot, zato je tu nova bližnjica http://www.mzip.gov.si/fileadmin/mzip.g ... 221009.doc Iskani dokument je sicer
pravi, vendar iskanje po njegovih listih in med množico čudnega besedja zahteva nadalnje minute časa.
- Prvi zapis iskane besede najdemo, ko priplujemo do strani 33 kjer piše :
2042/2003/ES…..Zrakoplov…Je vsaka naprava, ki se lahko obdrži v atmosferi zaradi rakcije zraka, razen reakcije zraka na zemeljsko
površino .….Aircrafr…...tukaj je še razlaga v angleščini, ki za nas (vsaj zame) ni pomembna.
Opomba : besedilo je prenešeno takšno (z morebitnimi napakami vred) kot je v orig.dokumentu.
- Drugi zapis je na strani 111
LVPRS…. Zrakoplov….Vsaka naprava ki se lahko obdrži v ozračju zaradi reakcije zraka na zemeljsko površino….Aircraft……v nadaljevanju ni
zapisa.
- Vprašanje 1). Zakaj je v tako pomembnem dokumentu – oznaka delovno gradivo mu ne spremeni pomembnosti - nek pojem (ali slovarsko
geslo) z enakim našim imenom vpisan kar dvakrat ? ;
- Vprašanje 2). Ali obstajata dve napravi : Aircraft in Aircrafr, kar bi se sklepalo tudi po različnih razlagah gesel ? ;
- Vprašanje 3). V enemu geslu Zrakoplov je reakcija zraka na zemeljsko površino izločena (zanikana), na drugem pa obvezna ; Sta morda to
zrakoplov tipa A in Zrakoplov tipa B ? ,
- Vprašanje 4). Reakcija je vedno posledica akcije, vendar se ne v prvi in ne v drugi razlagi akcije sploh ne omenja (kot da ne obstaja) ? ;
- Vprašanje 5). Akcija na zemeljsko površino je zračni tlak, reakcija nanj pa je trdnost zemeljske površine. Ali je ta fizikalna resnica v teh
geslih upoštevana ali je tam le kot »beseda« ?
- Vprašanje 6). Ali so pri geslih, ki zahtevajo znanje fizike sodelovali aerodinamiki, pravniki ali le tehniško nekvalificirani prevajalci iz
angleščine ?
- Vprašanje 7). Letalski modeli (so tudi "zrakoplov") včasih letijo tudi v zaprtih prostorih, v katerih ima zrak v nekem trenutku drugačne
lastnosti kot v preostali »atmosferi«. Ali v takih primerih gornja razlaga gesla zrakoplov enako velja ?
- Vprašanje 8). Ali študentje letalske smeri črpajo dopolnjujejo svoje znanje letalskega besedja tudi s priporočilom uporabe tega dokumenta ?
- Vprašanje 9). Ali sestavljavci tega dokumenta vedo, da je definicija ter poimenovanje gesla za letalno napravo težjo od zraka in tudi ostalih
letalnih naprav v Letalskemu razlagalnemu slovarju dr.Dominika Gregla, profesorja aerodinamike in še vseh ostalih letalskih znanj, popolnoma drugačna od te, ki so jo v ta dokument vpisali uradniki letalskih državnih organov od leta 1991 dalje ter nanjo pozabili l. 2009 ?
- Vprašanje 10). Ali je za neko strokovno poimenovanje pristojen strokovnjak tiste stroke (ob pomoči pravih jezikoslovcev) ali so za take
zadeve pristojni pravniki ali anglisti ?
- Vprašanje 11). Ali je primerno, da se v majhni državi Sloveniji uporablja dvojno besedje ?
- Vprašanje 12). Ali resorni ministri, državni sekretarji in poveljujoči državni uradniki sploh zaznajo takšno podvojenost besedja, napake v dokumentih ter zapravljen čas in denar za neko začeto in potem nikoli dokončano delo ?
- Vprašanje 13). Po katerih predlogah se sestavljajo vprašanja, na katera morajo odgovoriti kandidati in jih morajo poznati izpraševalci (po
novem eksaminerji) na opravljanju izpitov za različna letalska dovoljenja ter pooblastila (licence in ratinge, za tiste, ki starih izrazov ne
poznajo) ? Ali je pri tem uporabljen tudi zgoraj navedeni dokument ?
Vprašanja postavljam ne le sestavljalcem besednih dokumentov, temveč tudi njih uporabnikom, saj najbrž želijo brati le tisto, kar bodo lahko razumeli in ne neke »proze«, napisane bolj za šalo kot zares.
Naj za konec današnjega pisanja ponovim zahvalo piscu članka MMC.
Gospod R.Omahen, predlagam vam, da branje Sitarjeve knjige priporočate kjerkoli bo le smiselno in možno, ne pozabite, da je zrakoplov lahko le vodljiv cepelin ali še kaj drugega Arhimedovim zamislim podobnega in da tudi svoji okolici priporočate branje člankov na spletu http://www.opensoaring.com/
-----------------------------------------------
Neprimerno slovensko letalsko besedje sem v občilih z vidom zaznaval že pred mnogimi leti, odkar pa mi je slavni očesnik in občasni letalec dr.Vladimir Pfeifer v obe očesi pritrdil povsem novi leči, pa v občilih hitreje opazim tudi še drugačne zapise o letalstvu, tudi takšne, ki jih
je treba postaviti vsem v zgled ter opomin.
Prejšnji teden je bil na MMS RTV SLO , na posebni spletni strani Svetovna vojna 1914-1918, objavljen članek
http://www.rtvslo.si/prva-svetovna-vojn ... nto/335924 , katerega branje priporočam tudi vsem bralcem spleta http://www.opensoaring.com/, nasploh pa branje članka priporočam vsem, ki so "zaslužni" za vpis in za dosledno uporabo plovnega letalskega besedja v zakonu ZLet in v še drugih uradnih aktih naše države.
Članek z naslovom *Boji, ki so se bili nad soško fronto* in bledo izpisanim podnaslovom *Od 400 letal na začetku do 190.000 na koncu vojne* je
po mojih merilih gledano, zelo dobro napisan. Triletna udeležba mojega očeta v tej vojni, kot tudi znanstvo z v zgodovinskih knjigah
zabeleženim letalcem te vojne V.Vrtovcem, so bili vzroki za nekaj večje zanimanje o teh dogodkih kot sicer, zato sem že znane, toda napol pozabljene podatke v članku prebiral s temu ustrezno zbranostjo.
Presenečen, kot bi v mirnem vremenu nenadoma priletel v petmetrski vzgornik sem poskočil ob najdbi za moja jezikovna dokazovanja dokaj pomembnega podatka. Prav radoveden sem, koliko izmed stotih bralcev tega besedila, vštevši sedanje in nekdanje državne uradnike ter
poklicneže, je ali bo zaznalo tisto, kar je k pisanju spodbodlo mene ? Po mojem največ štirje, vendar državnih uradnikov in jezikoslovcev ISJ
med temi zagotovo ni, čeprav bi jih po »službeni dolžnosti« morali biti vsaj za vzorec.
Zato, ker želim, da našo letalščino še v naprej skrbno negujemo, vam najdbo predstavim takole :
V poglavju *Na soški fronti*, v drugemu odstavku v višini zgornjega roba slike Me-109, je stavek.... "... Italija je imela v nasprotju z
Avstro-Ogrsko na razpolago tudi šest zrakoplovov. ...".
Tisto, kar vam želim predstaviti je seveda razlika v poimenovanju letečih naprav. Za jasnejšo predstavitev bom števila letalnih naprav obeh bojujočih se strani.zaokrožil in tako sta v začetku vojne imeli :
po zapisu pisca članka na MMC rtvslo.si :
- Avstro-Ogrska 400 letal,
- Italija 170 letal in 6 zrakoplovov ;
v kolikor bi ta članek pisali naši državni uradniki bi števila izgledala takole :
- Avstro-Ogrska 400 zrakoplovov,
- Italija 176 zrakoplovov.
Kot drugo zanimivost tega članka naj omenim še priporočilo, ki nam ga v zadnjih dvajsetih letih še ni sporočila nobena od letalskih organizacij
(n.pr.LZS) : pisec članka Rok Omahen nam vsem - v okvirju pod letalskim poglavjem - pripoča branje knjige avtorja Sandija Sitarja,
Letalstvo in Slovenci - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna.
Gospod Rok Omahen : hvala za koristen članek in hvala tudi za takšno redkost, kot je priporočilo branja letalske knjige od nekoga, ki se z
letalstvom v načelu sploh ne ukvarja .
Sandi Sitar, profesor umetnostne zgodovine (kasneje dr.) nam je namreč leta 1985 v tej knjigi razložil, kako so naši letalski predniki že nekoč
tvorno razmišljali tudi o smiselnih poimenovanjih letečih naprav; že ob prvih uspešnih letih letalnih naprav, težjih od zraka so doumeli ne le,
da jim letenje omogočajo drugi fizikalni zakoni, temveč tudi, da jih morajo še poimenovati drugače. Zato so ime zrakoplov prepustili
prvencem, ki tudi imajo sposobnosti, podobne plovbi, lahko namreč izklopijo (če jih imajo) vse naprave (razen plina seveda) in so kljub temu
še vedno sposobne lebdeti nad zemljo ; kot plava – lebdi ladja v brezvetrju in na mirni vodi.
To spremembo so nam sporočali tudi bolj osveščeni poročevalci dogodkov, saj Rusjanovih letečih naprav v časnikih niso več imenovali
zrakoplovi, temveč so jih poimenovali letalnike.
Sedaj pa od prve nadbe preskočimo 100 let naprej v današnje čase in si oglejmo najdbi, ki že od leta 2009 zardevata, zagotovo pa rjavita v dokumentu Letalska terminologija - gradivo za dopolnjevanje, Verzija 04.0, Stanje na dan 22.oktobra 2009.
Za namen primerjave med besedjem opisanega članka ter sporočila Sitarjeve knjige z besedjem, ki ga uporabljajo današnji državni uradniki,
je bil prvi poskus storjen kot bo opisano v nadaljevanju.
Najti stran Letalstvo na spletišču Ministrstva za infrastrukturo in prostor ni preprost postopek, zato vam ponujam kar bližnjico : http://www.mzip.gov.si/si/delovna_podrocja/letalstvo/ odkoder je do iskane namembe (destinacije) še dolga pot, zato je tu nova bližnjica http://www.mzip.gov.si/fileadmin/mzip.g ... 221009.doc Iskani dokument je sicer
pravi, vendar iskanje po njegovih listih in med množico čudnega besedja zahteva nadalnje minute časa.
- Prvi zapis iskane besede najdemo, ko priplujemo do strani 33 kjer piše :
2042/2003/ES…..Zrakoplov…Je vsaka naprava, ki se lahko obdrži v atmosferi zaradi rakcije zraka, razen reakcije zraka na zemeljsko
površino .….Aircrafr…...tukaj je še razlaga v angleščini, ki za nas (vsaj zame) ni pomembna.
Opomba : besedilo je prenešeno takšno (z morebitnimi napakami vred) kot je v orig.dokumentu.
- Drugi zapis je na strani 111
LVPRS…. Zrakoplov….Vsaka naprava ki se lahko obdrži v ozračju zaradi reakcije zraka na zemeljsko površino….Aircraft……v nadaljevanju ni
zapisa.
- Vprašanje 1). Zakaj je v tako pomembnem dokumentu – oznaka delovno gradivo mu ne spremeni pomembnosti - nek pojem (ali slovarsko
geslo) z enakim našim imenom vpisan kar dvakrat ? ;
- Vprašanje 2). Ali obstajata dve napravi : Aircraft in Aircrafr, kar bi se sklepalo tudi po različnih razlagah gesel ? ;
- Vprašanje 3). V enemu geslu Zrakoplov je reakcija zraka na zemeljsko površino izločena (zanikana), na drugem pa obvezna ; Sta morda to
zrakoplov tipa A in Zrakoplov tipa B ? ,
- Vprašanje 4). Reakcija je vedno posledica akcije, vendar se ne v prvi in ne v drugi razlagi akcije sploh ne omenja (kot da ne obstaja) ? ;
- Vprašanje 5). Akcija na zemeljsko površino je zračni tlak, reakcija nanj pa je trdnost zemeljske površine. Ali je ta fizikalna resnica v teh
geslih upoštevana ali je tam le kot »beseda« ?
- Vprašanje 6). Ali so pri geslih, ki zahtevajo znanje fizike sodelovali aerodinamiki, pravniki ali le tehniško nekvalificirani prevajalci iz
angleščine ?
- Vprašanje 7). Letalski modeli (so tudi "zrakoplov") včasih letijo tudi v zaprtih prostorih, v katerih ima zrak v nekem trenutku drugačne
lastnosti kot v preostali »atmosferi«. Ali v takih primerih gornja razlaga gesla zrakoplov enako velja ?
- Vprašanje 8). Ali študentje letalske smeri črpajo dopolnjujejo svoje znanje letalskega besedja tudi s priporočilom uporabe tega dokumenta ?
- Vprašanje 9). Ali sestavljavci tega dokumenta vedo, da je definicija ter poimenovanje gesla za letalno napravo težjo od zraka in tudi ostalih
letalnih naprav v Letalskemu razlagalnemu slovarju dr.Dominika Gregla, profesorja aerodinamike in še vseh ostalih letalskih znanj, popolnoma drugačna od te, ki so jo v ta dokument vpisali uradniki letalskih državnih organov od leta 1991 dalje ter nanjo pozabili l. 2009 ?
- Vprašanje 10). Ali je za neko strokovno poimenovanje pristojen strokovnjak tiste stroke (ob pomoči pravih jezikoslovcev) ali so za take
zadeve pristojni pravniki ali anglisti ?
- Vprašanje 11). Ali je primerno, da se v majhni državi Sloveniji uporablja dvojno besedje ?
- Vprašanje 12). Ali resorni ministri, državni sekretarji in poveljujoči državni uradniki sploh zaznajo takšno podvojenost besedja, napake v dokumentih ter zapravljen čas in denar za neko začeto in potem nikoli dokončano delo ?
- Vprašanje 13). Po katerih predlogah se sestavljajo vprašanja, na katera morajo odgovoriti kandidati in jih morajo poznati izpraševalci (po
novem eksaminerji) na opravljanju izpitov za različna letalska dovoljenja ter pooblastila (licence in ratinge, za tiste, ki starih izrazov ne
poznajo) ? Ali je pri tem uporabljen tudi zgoraj navedeni dokument ?
Vprašanja postavljam ne le sestavljalcem besednih dokumentov, temveč tudi njih uporabnikom, saj najbrž želijo brati le tisto, kar bodo lahko razumeli in ne neke »proze«, napisane bolj za šalo kot zares.
Naj za konec današnjega pisanja ponovim zahvalo piscu članka MMC.
Gospod R.Omahen, predlagam vam, da branje Sitarjeve knjige priporočate kjerkoli bo le smiselno in možno, ne pozabite, da je zrakoplov lahko le vodljiv cepelin ali še kaj drugega Arhimedovim zamislim podobnega in da tudi svoji okolici priporočate branje člankov na spletu http://www.opensoaring.com/