Janez Stariha-Stari

[Peter Karner]

Ko sem prebral Nikotov članek ob tvojem življenjskem jubileju, sem začel brskati po svojem spominu, kdaj in kje sva se prvič srečal. Oba sva rojena istega leta, jaz nekaj mesecev pred teboj. Nisem se ga mogel spomniti, vem pa, da sva se pogosto srečevala na letalskih prireditvah in tudi na tekmah kot tekmovalca. Najina srečanja so postala bolj poredka, ko si šel letet v Afriko, jaz pa sem ostal na travniku, ko mi je Maks Arbeiter ponudil službo upravnika. Kadar pa sva se, so bila ta srečanja prisrčna in marsikaj sva si lahko povedala tudi o izkušnjah. Najine se štejejo v več tisoč poletov in pristankov ter nekaj tisoč ur letenja. Niko te nagovarja, da bi napisal spomine. Tudi jaz sem tega mnenja! Prepričan sem, da bi bila zelo zanimiva.
Na koncu naj ti zaželim še mnogo let uspešnega letenja in tekmovalnih rezultatov.

[Pavel Magister]

VOŠČILO STARIHCU ZA DVOJNI ŽIVLJENSKI JUBILEJ

Datuma Starihcovega* rojstnega dne, ki mi ga je urednik Niko omenil že pred tedni, se ni bilo težko zapomniti, saj se v prvih dveh
številih ujema z rojstnim dnem člana moje družine. Kako namerava Niko zaznamovati rojstnodnevni jubilej in posledično zaključek
njegove poklicne poti na spletišču OS mi je najbrž namerno utajil, zato sem bil ob pogledu na karikaturo in dodani zapis prijetno
presenečen.
Današnjega 65-letnika poznam že od mulca dalje, saj je "zrasel gor" točno 1500 m v smeri 143.46º vstran od mojega bivališča, zato
sem se namenil, da mu tukaj na forumu spletišča namenim nekaj besed.
Urednik Niko Janezova leta omenja le enkrat, celotno ostalo besedilo pa je posvečeno Starihčevi poklicni in športni poti,kar me je
navedlo, da pri voščilu dam prednost tistim, s katerimi se je poklicno in tekmovalno družil vsa minula leta; za moje bo še dovolj časa
na koncu vrste, sem menil.
Prvi se je po treh dneh oglasil Peter Karner, kar pravi mož za začetek vrste, toda ker se vrsta po 40-tih urah ni premaknila niti za en
korak, čakanja do danes, do11:59 am je bilo že dovolj in se zato takoj za veteranom Petrom Karnerjem kot drugi voščilu pridružujem
tudi jaz.

Janez,

spomnim se tvoje "pržanske "prakse" kot tudi mojega / najinega prvega leta med letališči LJ - CE - Lesce - LJ. Nekdo izmed kasnejših
slavnih kapitanov AA je približno takrat na preletu zataval na Madžarsko, zato sem tudi jaz kot že stari foter bil deležen spremstva
tebe kot varuha na zadnjem sedežu Aero-3 ; seveda, v knjigo letenja se je visal nihče drug kot kasneje slavni upravnik Rok. Na dan
tega obleta, 5.7.1971, si bil še rosno mlad mladenič, vendar že star po priimku in letalskih znanjih.

Zagotovo pa bom najbrž še v nebesih sanjal o tistem dnevu, ko si me zaradi že druge brezposelnosti vsega povoženega in letenja ne
le lačnega, temveč povsem sestradanega, povabil na let z Conquestom od Brnika preko Zagreba v Budimpešto in naslednji dan po isti
poti nazaj. Janez, tega tvojega darila se spominjam že 24 jeseni, tudi zato, ker se blazina sedeža enomotorne cessne močno razlikuje
od blazine levega sedeža njene dvomotorne sestrične.

Ob tvojem dvojnem življenskem jubileju sprejmi tudi moje voščilo : še veliko natančnih, varnih in mehkih pristankov ti želim,
dvojni upokojenec, Pavel Magister

Razlaga zvezdice (*).
Zato, ker mi poimenovanje "Stari" zveni nekako tuje, te že najmanj 48 let imenujem kot Janez ali kot "Starihec, čemur nisi nikoli
oporekal. Poimenovanja nisem spremenil niti takrat, ko si se z brado navidezno postaral, vendar je takšen vtis dobila le okolica. Jaz
sem te spoznal kot mladeniča in mladec s takšnim poimenovanjem ostajaš tudi še danes; če ne verjameš, ponovno poglej mladostni
nasmeh možakarja na naslovni sliki članka na Opensoaringu.